Fausija
No, ce se ze lotevamo provokativnih tem, pa se dajmo se ene:
kot vemo vsi, smo Slovenci ze pregovorno zelo nevoscljivi, torej radi komu
kaj zavidamo, smo torej faus. Pa me zanima, ce ste cisto odkriti do sebe,
ali lahko za sebe recete, da ste nevoscljivi, ali ne ? Ste bili kdaj komu cesa
materialnega ali nematerialnega (npr. uspeha) faus ?
To me res zanima.
Ce sem bila kdaj faus? Zagotovo sem bila, mislim pa da je preteklo ze kar nekaj casa, od kar nisem vec. Pac nimam potrebe – ne pravim, da imam vse, kar si zelim, ampak to konec koncev sploh ni bistveno. Glavno, da sprejemas sebe tocno taksnega kakrsen si in ne smatras ljudi za konkurenco. Seveda, pomembno je, da stremimo k napredku, ampak moramo biti zadovoljni s samim sabo in srecni tudi, če nam nekaj ne uspe.
Sem pa včasih zavistna – to ja. In kakšna je razlika med nevoščljivostjo in zavistjo? To, da ko nekomu nekaj zavidaš, si želiš, da bi nekaj imel ali opravil tako dobro kot nekdo drug, hkrati pa si ne želiš, da ta nekdo ne bi bil tako uspešen v tej določeni stvari oz., da neke stvari ne bi imel. Pri nevoščljivosti gre pa samo zato, da si ti boljši od nekoga in si želiš, da bi bil oni drugi na slabšem položaju kot ti. Tako da pri zavisti gre za dejanje ali stvar samo, pri nevoščljivosti gre pa za človeka (ki ti po vsej verjetnosti ni ravno najbližje), ki mu nečesa ne priželiš, sploh pa ne tistega, kar bi ti rad imel, bil…
OK, zdej sem malo zakomplicirala, amak upam, da ste me razumeli.
Zdej se bo treba pa pocasi odpravit spat:)
LP, Petra
Zdravo,
jaz sem bila velikokrat in sem še “fouš”, tistim, ki pač nekaj imajo kar si jaz
želim, in materialno in nematerialno.
Dobra stran tega je, da to name vpliva tako, da se začnem zelo matrat da sama to dosežem ali kupim (odvisno za kaj gre). Marsikdaj sem pa to potem tudi dosegla ali kupila. Tako da v tem ne vidim nič slabega, moti pa me to, ker zelo malo ljudi prizna to “foušijo”, in se vsi grejo ene svetnike in “kao” privoščljiveže.Jaz vedno in odkrito povem če sem navdušena nad kakšno stvarjo, ki jo nekdo ima pa si jo sama želim………..
ciao
Priznam, da sem včasih komu favš. Predvsem, ko mi kdo razlaga, kako je sam v stanovanju, hiši, na vikendu, kjerkoli, da dela kar se mu zahoče, da ga nihče ne maltretira in živcira. Takrat bi lahko rekla, da sem favš za mir, ki ga tisti človek ima, jaz sama pa si ga nisem sposobna izboriti. Ampak tega sem si kriva sama, ker nimam poguma narediti črto in začeti znova. To pa ni tista materialna favšarija. Kar se denarja in materialnih stvari tiče v glavnem nisem favšna. Verjetno zato ne, ker si zaenkrat lahko privoščim tisti en srednji standard.
LP
Lena
Nikomur nisem fouš. Privoščim ljudem dobre stvari. Vesela sem, kadar se mojim znancem kaj lepega zgodi, kaj lepega kupijo… To je tudi razlog, da običajno prva za vse takšne stvari zvem. Verjetno pa to ni le stvar karakterja ampak tudi tega, da si na dolgi rok lahko izpolnjujem želje in si tudi jih. Zatorej mi ni treba biti fouš.
Sem – vsem tistim, ki imajo ISTO kot jaz ! Če ima negdo več kot jaz (vsaj tisto kar me privlači), potem delam na temu da imam to tudi sam.
Obenem spoštujem ljudi ki imajo veliko ali lepo -ker potem vem , da me ne potrebujejo (kot tolažbo,kot nasvet, posojanje, ne bo kradu, posiljeval…….)
Bluzim, bluzim…..
Ciao “Štumpantl”
Saj vem, da mi ne boste verjeli, ampak od svojih najstniških let naprej, nisem nikoli nikomur nič zavidala. Hvaležna sem, da znam še vedno videti bistvo, čeprav sem za to plačala visoko ceno. Kar malo me zaboli, ko vidim ljudi, ki imajo vse pogoje za srečo, pa zapravljajo življenje za materialno bogastvo, se obremenjujejo z nepomembnimi stvarmi in se ne znajo več smejati.
Kaj naj bi jim torej zavidala !?