Pozdravljeni,

S fantom sva skupaj že nekaj mesecev in nama gre dobro. Meni je zelo všeč, kar je zame redko, tudi on pravi, da me pogreša, ko nisva skupaj, nikoli pa ne komentira mojega videza. Problem nastane ker se ves ta čas ne morem otresti misli, da bi on lahko dobil boljšo. Z vrha glave lahko naštejem vsaj pet samskih prijateljic, ki so lepše, pametnejše in s katerimi bi se po določenih interesih ujel bolje kot z mano.

Včasih pomislim, da bi ga morala kateri predstavit, da skrajšam ta čas. Potem pomislim, da sva oba še mlada in da ni pomembno, če ni za vedno, če je v tem trenutku pristno, po drugi strani pa razmišljam, da se bom težko poslovila, če pride do tega.

Ne vem več kdo je tu nor? Verjetno jaz, ne? Pa je vseeno kaj na tem? Kako pa ste se ostali počutili na začetku zvez? Je bil primer, ko je partner spoznal prijatelja/ico in mu je bil/a ta bolj všeč? Kako ste to vedeli/razumeli in kako ste šli čez to?

wtf??? kolko let imaš ti? nam moškim je vedno, kera bolj všeč. vedno, skoz, kot vsako sekundo. moški in ženske smo popolnoma drugačna bitja. četudi se zadnjih 5 let, dela izjemno močno na tej pralnici, da nismo. dokaz je šport. znamo naredit iz ženske, moškega. ne znamo pa ribe. ja?

Veš kaj – daj dobro premisli od kje imaš takšne misli in strahove, ker se mi dozdeva, da izvirajo vsepovsod samo s strani tvojega partnerja ne.
Samo-zaničevanje, dvomi, strah, nesamozavestnost, katastofiranje, vsiljivo premlevanje itd. so vse stvari, ki te uničujejo od znotraj na vseh področjih v življenju. Tokrat si se obsedla z zvezo, naslednjič bo nekaj v službi, potem bo soseda, in bolj kot se samoizoliraš in si preprečuješ življenje, bolj bodo te temne neupravičene misli vsiljive in neumne – pa boš (čustveno, podzavestno) prepričana, da te poštar prezira, ker ima nabiralnik malo prahu, pa da si vozniki, ko prečkaš cesto želijo povoziti “zato, ker te ne marajo”, pa da si zdravnica na sistematskem misli “glej kako je grda”, pa blagajničarka sodi, da si požrešna zavaljena gniloba, če “preveč” ali “napačno” hrano kupiš, pa prodajalka v trgovino z oblačili posmehuje, da boš grda v obleki, ki si jo ogleduješ…

Dolg zapis – v, ampak ta spirala temnih misli o nepravici lastnega obstoja je zelo vsiljiva in zelo hitro se krepi in pospešuje. Najdi nasilneža/nasilneže, ki ti jo je (so ti jo) vsilili iz hudobije in si ozdravi te rane.

Boljse in slabse ne obstajajo, prej bi lahko blo ‘ustrezne’ in ‘neustrezne’. Ce je nekdo za nekoga popoln je lahko za druzga cisto antipaticen.

zakaj je zate vse neko psihološko stanje? neko stanje ki izhaja iz neke slabe izkušnje? zakaj? to je neumnost. stvar je preprosta, malo starejša je, malo je zaćela razmišljat, sama pr isebi je opazila da ni zadovoljna in da je pač on boljši od nje. in kaj zdaj? če pa bi ble vloge obrenen pa bi kaj bilo??? butl, ko ne ve kje mu je plac. kako si ji ti karkol isedaj pomagala/ pomagal? z čem?
ne rabi ona tolažbe. ona rabi realnost. če ve da je on dober, da dobro zgleda, da ona ne sledi temu, naj neki naredi za to. če lepemu mladeniču to ne zadostuje da redno trenira in zdravo je full in se trudi pol naj si najde drugega. če pa jo njen izgled, tolko ovira, da ne zmore početi stvari, torej sex, šport, življenje, obnašanje, tako kto si želi, pa naj neki naredi da bo lahko. al kako to sedaj gre??

Na začetku zveze je praviloma tako, da je vse super, ker hormoni poskrbijo za rožnata očala (kar je evolucijsko utemeljeno, a pustimo podrobnosti ). Se pravi- če te že na začetku zveze preganjanjo taki občutki, to kaže na nek tvoj problem, ki ga verjetno še nisi niti ozavestila.

Poguglaj malo stile navezanosti. Iz tako malo opisa je težko kaj več, kot domnevati, lahko pa gre pri tebi za nevarni ( to pomeni ne varni ) stil navezanosti in dokler takih reči ne prepoznaš, jih ne moreš začeti ” popravljati “. Tu je pomemben tudi strah pred zapustitvijo- prav ta te žene, da bi kar sama končala razmerje, še preden, da bi ga morda ( morda! ) končal on. To se še posebej jasno pokaže ravno v takem razmerju, ki kaže dobro, ker se tu pojavi možnost ” prevelike bližine”, ki pa je za ranjene ljudi lahko nekaj najbolj nevarnega.

Drugo kar bije iz tvoje objave je nizka samopodoba. V tem, da so druge ” boljše” , namreč leži strah in prepričanje, da si ti ” slabša “. To prepričanje pa ni prišlo v tebe zaradi tega fanta, ampak že od davno prej- zato ti priporočam, da si iskreno odgovoriš na vprašanja, ki ti jih zastavlja Potrpljenje je vrlina. Če ti sami ne gre, poišči pomoč. Tu ti lahko pomagal že klinični psiholog, njegove storitve krije zavarovalnica, tako da izgovor “nimam denarja ” tu odpade. 🙂

Kdor pa zapusti partnerja, ker mu je en drugi ” bolj všeč “, pa prav on sam ni ustrezen partner za nikogar, ker je to znak nezrelosti in plehkosti ( všečnost pač ni kategorija, po kateri bi izbirali, razen tiste osnovne seveda, da nam človek ni antipatičen, zoprn… ).

Ti kdorkoli že si igor13, ti nisi človek nisi niti senca od človeka. Ti si gnoj.
Ena stvar me zanima. Kaj so ti ženske naredile, da jih tako ponižuje, žališ?

Avtorica ni nič konkretnega napisala, kaj je tako superiornega na fantu ali inferiornega na sebi – lastna izbira partnerja je človekova pravica, ki jo ima tudi njen fant; izbral si je njo – očitno mu je všeč in dovolj, takšna kot je. Zakaj pa mu ne bi smela biti!?!? To, da sta par je samo po sebi dokaz, da na/v njej vidi nekaj kar mu veliko pomeni.

To kar je Acnitram napisal si kar preberite parkrat.

Včasih se pogovarjava z ženo, jaz ugibam kateri moški je lep za ženske oči in ona katera ženska za moške. Ti povem, da malo zadenem in tudi ona. Kaj ti hočem povedat, vsake oči imajo svojega malarja.
Drugo: Moja žena ne spada ravno med lepotice, ampak skupek vsega jo naredi edinstveno in v to sem se zaljubil.
Tretje: Lepota je minljiva, kaj nam potem ostane!?

Avtorica, saj ne vem, a si tako zelo mlada, da ti hodijo po glavi taka vprašanja ali imaš le težave s samopodobo?
Najhujša stvar, ki si jo lahko narediš je, da se primerjaš z drugimi.
Nikar.
Življenje je prekratko, da bi si ga krajšala s takimi stvarmi.
Raje uživaj v zvezi in bodi hvaležna za te trenutke.

Problem je verjetno globlji in ga je osvetlila potrpljenjejevrlina … Poguglaj malo o čustveno zanemarjanih otrocih, ti imajo grozne težave s samopodobo.

Zanimivost iz mojega življenja. Ko sva začela s partnerjem, so ga kolegi zafrkavali, če se kaj boji, da mu bom ušla (ker sem se jim zdela predobra zanj, ampak to so vse sami sračji atributi, ki niso pomembni: videz, premoženje, izobrazba). Moje prijateljice, ki me dobro poznajo, pa so mi zabičale, le glej, da ne boš zamočila, super fant je!

S fantom sta še na začetku in vse je mogoče. Nikjer ne piše, da bosta ostala skupaj, a hkrati tudi ne, da bosta šla narazen. Poskusi pustiti zvezi, da se razvija, ne je že vnaprej obsoditi na propad. Če se bosta razšla (in mogoče boš ti ugotovila, da ni pravi zate), se ne bosta, ker ti ne bi bila dovolj dobra, ampak ker pač nista za skupaj.

Ljubezen je veliko več kot zunanjost. Je kemija, ki je lepota ne more kupit. Tudi jaz vidim okoli veliko lepših moških kot je moj, ampak rada imam njega, on in njegove pomankjivosti so mi privlačne …