To, da je on letal za drugimi kiklami, ni v nobeni povezavi z njegovimi otroki – on je še vedno lahko skrben oče, kar v tem primeru najbrž ni bil, če je zaradi drugih kikel zanemarjal službene dolžnosti, ga verjetno tudi doma ni bilo kaj dosti.

Otroci mu torej lahko zamerijo to relacijo in pa seveda čist normalna rekacija, da potegnejo z mamo, ki jim je bila zgleda bližje kot oče. Nimajo pa prav nobene pravice vdirat v očetov laptop, mobitel in od njega zahtevat kakršnekoli dokaze – sori, meni se to zdi zelo nezdravo (milo rečeno).

Dobro, pustimo podrobnosti, ampak da se to njih ne tiče, ni res, ker še preveč vpliva na njihovo življenje.

Meni se pa zdi OK. Otroke je prizadel s tem, da je kot njihov oče in mož njihove mame prizadel njo in posledično tudi njih in zato imajo vso pravico do svojega mnenja o njem. A ti misliš, da jih dejanje njihovega očeta ni oziroma ne bi smelo raniti? Tejka t je napisala, da pri vzgoji nista falila….se pravi, da sta jim privzgojila neke družinske vrednote, ki pa jih je sedaj oče razbil s svojimi dejanji. Odnos oče-otrok ni samo direkten odnos med njima, ampak je malček bolj zakomplicirano in zraven paše tudi odnos do mame. In to z obeh strani…saj je tudi dolžnost očeta, da urgira, kadar se otrok zaničljivo vede do mame.

Aja, pa ne bit žaljiva…

Nikjer nisem zapisala, da otroci ne bi smeli pokazati prizadetosti (ki jih je oce prizadel in tudi zato, ker je prizadel njihovo mamo), ampak to jim se vedno ne daje nobene pravice, da se obnasajo preko meja nesramno, postavljat fotra na sramotilni steber.

Ni namrec prevec zrelo ali pametno, da ves gnev, ki ga cutis, enostavno zlijes nad nekom in se s tem izpraznis – ti ne daje prav nobene pravice. Tvoja bolecina je tvoja stvar. Spostovanje cloveka, tisto osnovno, mora bit prisotno ne glede na situacijo v druzini (pustimo zbanalizirane primere ob strani).