Pozdravljeni,

ker vidim, da ste polni idej in znate pomagati nam, brezidejnezem, vas prosim za pomoc.
Na nagrobnik bi zeleli zapisati epitaf; kaksen lep verz v slovenskem ali latinskem jeziku.
Sem ze iskala po netu, pa nisem imela srece. Ce mi znate pomagati, bom zelo hvalezna.

1.
Človeško življenje ni kratko,
ker traja, kolikor traja,
ampak zato, ker mine.
Moje življenje, nekdo pobere kamen
in ga vrže v reko.
Večkrat potrkam na svoja vrata,
a me ni nikdar doma.
(Kerševan)

2.
VSI, KI RADI JIH IMAMO, NIKOLI NE UMRJEJO, LE V NAS SE PRESELIJO IN NAPREJ ŽIVIJO…SO IN TU OSTANEJO…

Samo še to – pri našem kamnoseku stane ena običajna črka 1000 sit.

če sploh kaj, potem dajte gor verz kakega znanega pesnika, ne pa raznih patetike polnih umotvorov kakega mojstra za vse, ob katerih mimoidočega posili smeh!

Saj, iscem verze kaksnih pesnikov, pa jih glih ne znam na pamet, po knjiznicah pa tudi nimam casa viset. Zato sem mislila, ce se kdo bolj ukvarja s prozo, bo vedel kaj nasteti. Jaz poznam le tistega: Ne hcere, ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo (mislim, da je to Gregorcic). Ampak ta ni ravno uporaben za nas, pokojni ni bil ne pesnik, ne duhovnik. Torej…

Če bi koga solza obudila, ne bi tebe črna zemlja krila.

Je preminil hrcek?

Mrtvi niso mrtvi. Mrtvi živijo v nas
in bodo še enkrat umrli z nami in v nas.

(kdo drug kot) Tone Pavček

Izvoli, to je iz enega staaaaaaaaaaaarega nagrobnega spomenika:

Vita mutatur, non tollitur.

(Življenje ne bo uničeno, ampak spremenjeno.)