Epilog
Pred leti sem opisal svojo zgodbo na tem forumu. Zdaj bom dodal še epilog. Lani sem vložil tožbo za ločitev, ker sporazumna ločitev ni bila možna. Bivša se je tudi po ločitvi obnašala kot prej. Kot da ne obstajam, s tem, da je hiša moja in ni kazala nobenega interesa, da se izseli, niti da plačuje sorazmerni del stroškov. Vložil sem tožbo za izselitev, seveda se je obnašala, kot da ni nič. Razmere doma so bile peklenske, pristal sem na antidepresivih, dokler se mi ni nek dan strgal film in sem ji enostavno rekel, da v moji hiši ni več varna. Nisem grozil, bil nasilen ali kaj podobnega. Njena reakcija je bila eksplozivna, prostaška, začela mi je groziti, kot bi bila obsedena. Čez tri dni sem v službo dobil sms, da se je odselila. Pričakoval sem štalo in takoj odšel domov. Hiša je bila prazna, odnesla je vse, kar ni bilo pritjeno. Sedel sem v avto in se odpeljal kupit najnujnejše, jedilni pribor, brisače ipd..
V naslednjih dneh sem raziskoval, kaj vse mi je odnesla. Materialne stvari hvala bogu lahko nadomestim, ampak odnesla mi je knjige, ki sem jih dobil za darilo od starih staršev še pred najino zvezo, moje osebne albume fotografij, kakor, da bi mi hotela ukrasti mojo preteklost, spomine. Vampirka v pravem pomenu besede.
Ostal sem brez življenskih prihrankov, vse je šlo z njo. Z njimi si je kupila stanovanje, kot sem izvedel kasneje, štiri mesece preden se je odselila. S seboj je vzela starejšega sina, ki ga je tako zmanipulirala, da sploh ne govori z mano. Ne brez razloga, vedela je, da je v tem primeru ne bom tožil, ker bi sin ostal brez strehe nad glavo. Mlajši sin je ostal pri meni po svoji volji.
Takoj po njenem odhodu sem začutil ogromno olajšanje. Nisem več potreboval antidepresivov, spet sem začel delati načrte za prihodnost. Začel sem obnavljati hišo, kar prej ni bilo možno. Za vsako stvar, ki sem jo naredil, sem bil deležen le kritik. Ko je toča poškodovala streho in sem zamenjal kritino, sem poslušal očitke še pol leta. Seveda, manj je šlo lahko v njen skrivni fond.
Pred odhodom je sosedam o meni natrosila kup laži. Nekatere me sploh ne pozdravijo več, pa nimam pojma zakaj. Pa mi je po pravici povedano za take kure prav vseeno. Na ušesa mi je prišlo, da je ena od teh zgodbic taka, da se je še moja mama čudila, kako dolgo je zdržala z mano. Kaj takega si lahko izmisli le oseba, ki je imela s svojo materjo patološki odnos. Ki ne ve, da prava mati za svojega otroka, kaj takega ne bi nikoli izjavila. V njeni družini je mati otroke stalno čustveno izsiljevala in kaznovala z molkom.
Dr.Dernovškova je na tem forumu zapisala, da psihiatri določijo MOM na osnovi testov, ki pokažejo, če ima oseba derealistično razmišljanje. Nisem psihiater, ampak za mojo bivšo bi to lahko z gotovostjo trdil. Primer, predlagal sem ji, da skupne stroške deliva na pol. Padla je čisto iz sebe in se začela dreti, da jaz sploh ne vem, koliko vseh stroškov ona plačuje, da plačuje vse živo ipd. Pametnemu dovolj. Da o zamenjavi vzroka in posledice ne govorim. Hladno je trdila, da je nekaj naredila zato, ker sem jaz naredil nekaj drugega par dni kasneje.
Za take osebe realnost, ni tisto, kar doživljajo, temveč njihova lastna predstava o tem. Enkrat je padla iz sebe, ker kao ne more več prenašati zvoka odpiranja pivskih pločevink. Piva v pločevinkah ne pijem, v steklenici pa mogoče deset letno. Kasneje sem v eni od njenih new age knjig prebral zgodbico o ženi, ki ni več mogla prenašati moževega odpiranja pivskih pločevink.
Zdaj je doma mir. Končno. Počasi začenjam sestavljati svoje raztreščeno življenje.
Za vse, ki vztrajate v zvezi brez prihodnosti – zbežite takoj, ne bo bolje. Vsak dan vztrajanja v taki zvezi boste plačali z delčkom svojega življenja.
Kaj naj rečem,
super, en velik hrib si tako premagal, sedaj te pa čaka še dolg klanec, kjer boš potreboval potrpežljivost, samokontrolo, dobro oceno kje biti bitke in kje ne, verjeti da gre pocasi vse na bolje, cetudi kdaj zgleda da ne gre…
In pocasi dojeti, kaj vse je bilo cudno, noro, groteskno in kako da tega nisi ustavil/ustavljal bolj že prej. Jaz sem začel zelo ceniti ta mir, to svobodo v izražanju, dejanjih, odločitvah..
Bere se res kot da te je neko avtomatsko robotizirano bitje dalo na stranski tir, pobralo kar se je dalo, in odšlo. In ostaja velika luknja, kako, zakaj, pa toliko sem dajal noter itn… ker je tu še otrok, bo ta “veza”? vedno nekako živa, in treba je najti način, kako to živeti.
Sem zelo vesel, da se ti je stvar tako premaknila, zdaj se začne Življenje. Ki je Težko, ampak…po bolj ozki poti na pot bolj srečnega življenja
lp SVO
Ni za kaj, zato smo tu, da si predamo izkusnje in moč.
Spomnim se mene na zacetku “svobode”. Kot kak zgubljen kuza, ki se strgal z verige, zdaj pa ne ve tocno, a res lahko vse pocne, kar je delal prej, ali ga se vedno gloda nekaj zadaj za glavo, nek obcutek krivde in strahu. Ampak potem je vedno bolje, znas prekiniti nespodoben pogovor po telefonu z njo, pogovarjas se samo o sticnih stvareh (otroci), das jasno vedeti kaj dovolis in cesa ne, je pa to defnitivno cuden cas, ko je treba paziti nase, mal pomigati, dovolj spati, spucati glavo in pustit druge zenske pri miru. Tak je bil vsaj moj plan in priporocam.
Poročaj še kaj, kaksne dogodivscine te se doletijo, ker ti garantiram, da se bodo. Ce si ji nekaj casa bil na voljo za vse sorte usluge, zakaj bi zdaj kar naenkrat bil drugacen 🙂
lp SVO
O Rjavi medved čestitam za pogum! Kar se sina tiče počakaj, velika verjetnost je, da bo že v puberteti ali kasenje tudi sam prišel v hud konflikt z njo ( če ne drugega takrat, ko jo bo “zamnjal” s punco, tega ne bo prenesla) in tarkat te bo verjetno poiskal. Tudi sosedje bodo prišli k pameti, če pa ne, pa tako ali tako niso vredni, da bi bili tvoji znanci, ker jih očitno lahko vsaj prepriča v karkoli.
In strinjam se s teboj , bolje ostati brez vsega, kot zgubljati življenje in energijo s takšno osebo in vsak dan, ki ga preživiš brez nje je vreden zlata. To sicer lahko razume zgolj tisti, ki je s takšno osebo res dolgo živel
GittaAna
Včeraj je spet priletela ena petardica od nje. Ne brez razloga ravno na silvestrovo. Ne vem, če sem že napisal, da manipulira z mojo mamo, ki je stara gospa, slabega zdravja in kako bi rekel, je ranljiva za manipulacije. Bivša je od nje tudi izvlekla polico življenskega zavarovanja, zavarovala jo je za primer smrti (svoje matere ni, je bolj pri zdravju), pa verjetno česa še ne vem. No, včeraj zvečer izvem, da bo šla danes moja mama z njo in potomcema na kosilo k bivši tašči. Ne bi nič rekel, če bi bili v kakšnih prisrčnih odnosih, daleč od tega, v življenju sta se parkrat srečali, po karakterju drugačni, da bolj ne bi mogli biti. Poklical sem mamo, ki je potrdila, da je bila povabljena, kaj več pa ne. Nato sem poslal sms bivši, naj neha manipulirat z mojo mamo, reakcija je bila pa silovita in nesorazmerna, totalen bes. Mami sem danes zjutraj prinesel sarme, imela sva daljši pogovor, v katerem je tudi sama ugotovila, da jo prinaša naokoli. Sin, ki živi z mano, je odšel na to kosilo in se tudi hitro vrnil. Po tem, kar je povedal, je bila to bolj pogrebščina, kot pa družinsko slavje.
Rjavi medved! Popolnoma te razumem. Kdor ne doživi takih rafiniranih manipulacij s svojimi bližnjimi, enostavno ne zmore dojeti, da se človeku to res lahko dogaja. Včasih sem si želela, da bi šla kar na luno…
V zdravih in kolikor toliko normalnih odnosih praviloma med vpletenimi ni nobenih skrivalnic in se da o vsem vedno na dostojen način pogovoriti. Nobene potrebe ni, da kdor koli, kogar koli prizadene.
Osebe, podobne tvoji ex pa so v igrah nadpovprečni mojstri. Ko trpimo, je za nas zelo pomembno, da vemo, da smo se nehote vpletli in ujeli v igre in drame drugega.
Koga bo tvoja ex uporabila kot sredstvo za maščevanje in ga uperila proti tebi, zanjo ni pomembno. Lahko je to tvoj otrok, tvoja mati, tvoj oče, tvoj brat, vnuki… Sredstva za njih niso pomembna. Za njih je pomembno, da najdejo »pravo« (po možnosti zelo labilno ali neuko!) osebo, s katero te čim bolj prizadenejo. Blatenje in obsojanje je njihova tehnika, s katero te po možnosti čim bolj od vseh izolirajo in da te čim bolj ponižajo…
Problem je, ko tvoja mati ali kakšen drug bližnji svojec sploh ne razmišlja, v kaj se s svojim mlahavim in neodločnim vedenjem spušča in kaj prizadetemu s tem lahko povzroča. Razumem te, da ti ni lahko. Dejstvo je, da nas v naših družinah niso nikoli zaščitili in nam stali ob strani. Vsaj meni ne. Zato je za nas problem še toliko večji…
Kako bi jaz ravnala na tvojem mestu? Samo ljudje smo in problem v nas je, da smo preveč občutljivi za taka ravnanja. Kdo pa ne bi bil?! Z materjo si se pogovoril. Kako učinkovito, bo pač pokazal čas. Igre, ki jih take osebe prirejajo so običajno zelo dolgotrajne. Človeka lahko močno izčrpavajo in spravljajo v norost. Edina učinkovita, a precej naporna rešitev za nas je, umik iz igre… Kako to storiti, da pri tem ohraniš mir v sebi, pa je drugo vprašanje.
Poročaj in ostani z nami še naprej. Več ljudi več ve… Upam, da se najde še kdo, ki ti bo nakazal še kakšen drugačen izhod. Lp Odmev
Rjavi medved, ob branju tvojega prispevka ponovno ugotavljam, da je o MOMovcih in njihovih manipulacijah najboljše govoriti samo v ozkem krogu ljudi, ki vejo, kaj MOM sploh je. Okolica bi te verjetno samo čudno gledala, če bi jim poskusil tole razložiti, nam pa je tako jasno, da gre za hude manipulacije. Ker bi se načeloma dalo vse skupaj zaviti v pocukrano razlago, da je tvoja bivša iz srčne dobrote povabila tvojo mamo na družinsko kosilo, pa čisto slučajno prav za 1. januar in da je vsa mila in prijazna samo želela pripraviti lep začetek leta, pa za otroke gre itd. Ampak realno: Kdo povabi bivšo taščo za 1. januar na družinsko kosilo k svoji mami? Pa kdo za boga zavaruje bivšo taščo za primer smrti?!
Bravo, da si spregledal njene manipulacije in da si se postavil zase! Tudi meni si dal misliti, ker sem se zavedela, da se še vedno preveč obremenjujem z mnenjem okolice. Pri nas se namreč saga v službi nadaljuje. In mi je jasno, zakaj sem od vodje dobila čudne poglede, ko sem prosila, da ne sodelujem več z njo.
Tole moram definitivno še predelati.
Pozdravljen Rjavi Medved,
res je, tudi to izvajajo MOM, NOM – manipulirajo z vsakim. Tudi moja mama, ki je prav tako že v letih ne razume zakaj se ločujem, če pa vse izgleda tako v redu. Manipulira tudi z njo, je izmerno sladek in ustrežljiv ko je treba, drugače pa jo prezira in to tudi zna pokazati, vendar ona žal ne razume.
Isto se dogaja s skupnimi prijatelji. Vse bi naredil za vtis, da ni ničesar kriv, Ali pa za nekaj, kar bi mu prineslo korist. In pa seveda zna okololiščine tako obrniti, da vzbudi z različnimi minimalnimi vzvodi razmišljanje na drugi strani “pa saj je res ona kriva”. To vse zna na tisoč in en način.
Tole z življenjskim zavarovanjem tvoje mame me pa osebno malce “bode v oči”. O tem bi se osebno posvetovala s kom…
In prav si naredil, da si se z mamo pogovoril in da ni šla na kosilo. To bi naredila tudi jaz. Pozdraviti njo in njeno mamo ob srečanju, morda kratko poklepetati je za mene o.k.- Vse ostalo ni potrebe, v teh naših okoliščinah pa zna biti celo škodljivo za marsikoga. Ker itak gre samo za poizvedovanje tega in onega, pa da se potem to uporabi za njihove namene…
Sigurno si otroku dal vtis, da babica njo in njeno družino sicer mara, a so okoliščine sedaj takšne, da pač obiski niso več primerni. Vem, ni to vse enostavno. Tudi jaz se sedaj včasih sprašujem kako bo. Hkrati pa vem, da gre v celotni moževi družini za ljudi, ki “visoko letajo” in verjamem, da se nihče ne bo spuščal tako daleč, da bi koga vabil na kosilo. Bodo pa seveda govorice. Sedaj spoznavam, da ne samo o meni, ampak tudi o celotni moji družini in o mojem sorodstvu.
Nazadnje je vse v nas. Zavedamo se kdo smo in kakšni smo- torej, da smo dobri ljudje in, da nam takšni ljudje ne segajo niti do kolen v tej smeri dobrote. In take nas dejansko pozna tudi naša okolica. Zato je strah pred vsemi govoricami odveč. Tisti, ki pa vseeno ne znajo presoditi in sodijo nas, pa tako in tako živijo veliko v obrekovanju- le takšni nasedajo govoricam. V stalnem obrekovanju pa živijo le negativni ljudje in takšnih ne potrebujemo v našem življenju.
Oh, ko takole razmišljam, sem neizmerno hvaležna moji družini in sorodstvu za vso podporo (ki sem jo med drugim prav posebej občutila sedaj med prazniki). Zlati so…
In bilo je tudi razmišljanja o mojem možu: koliko je tega negativnega, kar nosi tak človek v sebi in kar pokaže sočloveku, temu ni in ni konca… Kakšno praznino sem ljubila…
(moj epilog).
Vsi, ki še mislite, da ljubite svoje MOM, NOM, da jih je vredno ljubiti, vsi, ki mislite, da jih pogrešate, da si želite tistih bonbončkov, da je včasih bilo v redu…Zavedajte se, da je vse zlagano, da se opirate na meglo oz. še bolje na brezračni prostor. Nič ni bilo v redu-nikoli. Le um v glavi vam/nam ne da miru, si dopoveduje, ker je bil dresiran v to smer. Leta in leta… Zakaj so že mediji tako uspešni v pranju možganov? Isto se dogaja v teh naših odnosih z narcisi…
Sem čitala strokoven medicinski članek, da se celo struktura možganov v takšnih situacijah spremeni. Naše misli spremenijo strukturo možganov. Dejansko smo bili tudi mi v veliki meri negativni v teh odnosih, ker smo se vedno soočali s partnerjevo negativnostjo, se morali braniti pred njo in s tem sami zapadali v negativne vzorce, ker je partner uspel celo doseči, da smo se sami počutili, kot da vse rušimo… In zato je težko zaustaviti ta začarani krog. Možgani potrebujejo drug vzorec razmišljanja.
Pozitivno razmišljanje je tisto, ki spremeni nas in posledično naše vedenje, ter nam seveda zbistri naš um in pogled na vse skupaj.
Lp,
Res je, da zunanji opazovalec brez izkušnje z MOM v taki situaciji ne bi videl manipulacije. To, da se dobrika moji mami ima samo en namen, mene prikazati kot slabega v očeh okolice. Toliko bolj, ker počasi prihajajo na plano njene nečednosti. Na koncu ji bodo vsi obrnili hrbet, prave prijateljice ni imela nikoli, najde si kako zaupnico pa je ponavadi v par mesecih idila končana in potem išče novo žrtev. Vedno je govorila da noče biti kot njena mati. Na vprašanje, kaj pa hoče, ne kaj noče, ni imela odgovora. Že na začetku zveze sem ji rekel, da če se bo obnašala kot mati, bo končala kot ona. In zdaj se to uresničuje.
Njena mati je brez delovne dobe za pokojnino, brez dohodkov, brez socialnega življenja, živi sama v velikem stanovanju, ji je pa uspelo zmanipulirati brata od bivše, da jo preživlja.
Tukaj nisem napisal niti enega promila moje zgodbe, materiala bi bilo za debelo knjigo.
Rjavi medved, res je, kdor nima izkušnje s momsterji in nomsterji potem se mu ne da povedat, kako to v resnici izgleda.
Sama sem imela nom očeta in mom mamo, ki je mojstrica manipulacij. Uspela je obračat dobesedno kogarkoli, celo psihatre , eden od njih je izjavil, da kaj takega še ni doživel, da bi ena oseba uspela mesec dni manipulirati celo bolnišnico ( od vratarjev, psihiatrov, pacientov, sester, obiskovalcev, vsi prepričani, da tako mile, prijazne in sočutne ženske še niso veideli..:) . On je bil na srečo tudi prvi ,ki mi je omenil borderline, ker sem bila v tem času prepričana, da je z njo konec, da je tako slabotna, da bom morala prevzeti uradno skrbništvo. Seveda je čudežno ozdravela že čez nekaj dni, ko sem odkrila, da ima prav, ko mi je namgnil, da gre morda zgolj za manipulacijo in ji rekla, da ni šans, da bi me dobila v kremplje ( dolga zgodba).
Torej sem se učila od “najboljših”, da ne omenim, da sem bila kasneje, dokler tega nisem prepoznala magnet za momsterje in nomsterje. Se mi zdi, da sem sedaj že “doktrorirala” na to temo 🙂
Seveda je tudi pri meni poskušala ( in kdaj še vedno, četudi neuspešno) manipulrati name posredno prek okolice. Vendar sem odkrila, da se vedno konča isto, če ne popustim. Najprej so me začeli vsi čudno gledati ( očitno jim je natvezla, kako grozna hčerka tako čudovite, požrtvovalne matere da sem), pa se nisem pustila motiti, ker sem vedela, kako se bo končalo.
Jasno se postavila meje ( malo bolj diplomatsko sem povedala, naj se brigajo zase in če jim je tako hudo zanjo, naj kar skrbijo zanjo, podpišem vse) in čakala nekaj mesecev, da so me ( skoraj vedno) poklicali nazaj poplnoma obupani in izbrezumljeni, kaj hudiča naj storijo, kako naj se znebijo njenega nadlegovanja in manipulacij. Šele ko je to storila pri vseh, kjer je lahko in ni imela več izhoda ( vkljčuno s psihiatri in zdravniki) smo se lahko usedli skupaj in poiskali rešitve, ki so bile dobre tako za nas, kot tudi zanjo.
V glavnem, manj ko se ukvarjaš z njo in obenem tako njej in kot okolici postaviš jasne meje, ne da bi karkoli preveč razlagal ( je pa dobro, da rečeš vsaj, npr- ona je škodljiva, vendar o tem ne želimi govoriti) , poskrbiš, da bodo tisti, ki jim lahko škoduje vsaj opozorjeni ( vendar ponovno brez velikih razlag, saj rabijo svojo izkušnjo) in bolj ko se boš sam pri sebi umiril ( ker tudi če si jezen in kuhaš zamero, pa četudi jo njej ne pokažeš, te še vedno drži, oziroma je prevelik del tvoje energije posvečen njej) hitreje bo okolica spoznala, zakaj se v resnci gre. In tarkat bo verjetno trenutek, ko te bodo prosili za pomoč . Tudi tarkat se ne vpletaj ( ker drugače se spet preko drugih ukvarjaš z njo) , povej zgolj, kakšne so tvoje izkušnje in kako si ti našel rešitve in jim zaželi vso srečo.
Najhuje pri vsem skupaj je seveda ostati miren in osredotočen nase, namesto na drame, še posebej , če vidiš, kako te črnijo pri drugih, oziroma, kako manipulirajo z drugimi, ki jih imaš rad ali poskušajo preko drugih priti do tebe oziroma manipulirati z teboj. Vendar, hitreje kot se boš pri sebi pomiril in začel ponovno živeti svoje življenje kvalitetno, prej se bo vse skupaj razvozlalo. Takšne so vsaj moje izkušnje.
GittaAna