Morda tega ne bi smela dati kar takole v javnost, a saj ne vemo, kdo smo v resnici, mar ne?

Tole se mi je pripetilo danes zjutraj:
Pred nekaj meseci je moj sin, ki vedno brklja tam,kje ni treba, v mojem kopalniškem predalu našel odprt paket Always Ultra. Ker je to čudo videl prvič, me je vprašal, kaj je to in jaz sem mu povedala, da so to nekakšne pleničke za mami. NO, danes zjutraj sem dveletnika spravila iz polne plenice, ga dala na kahlo (imamo občasne izlete na kahlico, o suhosti ne želi slišati niti besede) potem pa mu na rito dala svežo plenico. Potem sem se šla na stranišče jaz. Mali me je poklical in ko je ugotovil, da sem na veceju, mi je sledil – zaradi navajanja na kahlici mu po nasvetu psihologinje dovolim, da pride pogldeta, kaj se na stranišču dogaja. Počakal je, da sem končala, potem pa iz predala potegnil en vložek in rekel: Zdaj pa mami še pleničko!
Hi, hi, dajte danes je en tak čuden dan, tudi vam so se zagotovo zgodile kakšne smešnice z vašimi otroci, zaupajte nam jih!
T.

Tudi mene še čaka razlaga teh stvari, ker enkrat bo hči odpla predal, kjer imam pospravljene te stvari.

Moja najbolj fantastična zgodba izvira še iz porodnišnice, ko sem rodila prvo hčerko. V isti sobi smo ležale tri mamice; ena je povila tretjega otroka, dve pa sva bili “začetnici”. (No ja, imela sem kar nekaj izkušenj s previjanjem in oblačenjem glede na naravo mojega dela). Moja soseda, ki je pravkar dopolnila 18 let, je povila 4 kg težkega dečka. Vse tri smo bile precej udarjene na “vice”, tako da nas je hodila sestra stalno mirit, kot v šoli. No, dojenčkov to ni motilo, so tri dni skoraj samo spali. Starši sosede so izhajali iz Slavonije in povedala nam je, da ob rojstvu prvorojenca sorodniki vedno pripravijo presenečenje. Smo ga imeli priliko doživeti. Ko so bili vsi trije novorojenčki stari 1 dan, nas je obiskalo silno sorodstvo (po moje okoli 20 ljudi). Prinesli so velikansko rožnato škatlo. Ker smo bile vse tri porodnice uigran tim, smo v hipu “odstranile” tri četrtine obiskovalcev (so razumeli), soseda pa se je lotila odpiranja. Čudno se nam je zdelo le, da škatla rahlo poplesava. Nikoli pa ne bom pozabila prizora, ko je končno odlepila vse trakove in bi tisti fantastični rožnati prašiček skoraj ušel. Seveda smo se nasmejale do solz! No ja, do mame pujske to ni bilo najbolj prikazno. (Smo pa prevererile, ali ga je dobila nazaj.)
Pozdrav!
Nina

Kaj so pa sestre rekle?

Smo jih ukanile, ha,ha.
Pozdrav!
Nina