ON: družinski tip, priden, deloven, skrben, pošten, priljubljen, komunikativen, human, družaben…
ONA: par let super; kakor on. Zadnje leto nerazumljiv osebnostni preobrat…
Sta se razšla…
Da pripravlja odhod, se je drugim pohvalila že prej, drugi so torej izvedeli prej kakor on…
Ko je odšla od njega k svoji materi, je čez 14 dni pripeljala že tudi svojega ljubimca…
Domačini poznajo oba…
Moralno podporo dajejo skoraj vsi njemu, ker ga je grdo izigrala, mu lagala in ga tudi prevarala…
Sedaj se ona MOČNO trudi, da bi ljudi prepričala o njegovi slabi osebnosti, češ, da ni takšen kot se dela in da bo to dokazala…
Ljudje ji NE verjamejo, ker imajo svoje mnenje o obeh, a ona še kar NE odneha…
Ne sprejme nobenega drugega mnenja in striktno ostaja na svojih trditvah…
Pa tudi kot osebnost je zelo vztrajna v svoj prav in ne odstopa iz tega vzorca…
Kako ji dopovedati, da je očitno z njo kot posameznico nekaj hudo narobe in ne z ostalimi petdesetimi, ki imajo pa tudi vsekakor pravico do svojega mnenja in je le to enotno; da je slaba ONA in ne ON…
Se sploh splača oz ima smisel taki osebi še kaj dopovedovati in kako???

p.s.
nekdo res lahko igra dobro osebo nekaj časa, nikakor pa ne šest let kolikor je zveza trajala…njeni očitki o njegovi “pravi” osebnosti so torej nerealni, ker je bil vsa leta enak. Kakšno je vaše mnenje??? Hvala.

Spoštovani, pozdravljeni!
Iz vašega besedila sem predvsem opazila to, da sta bila oba dobri osebi, kot se izražate. Ona pet let in on šest let. Če pravite, da nekdo težko šest let igra dobro osebo, potem se boste gotovo tudi z menoj strinjali, da prav težko igraš dobro osebo eno leto manj kot šest, torej pet let.
Gotovo ni v redu od nje, da je drugim povedala prej da gre kot pa njemu. Žal pa to ni osamljen primer. Večkrat se pripeti, da je tisti, ki bo zapuščen, o tem zadnji obveščen. Vendar imam občutek, da obstaja razlika med tem ali to stori ženska ali moške. Moje opažanje je, da se moške bolj tolerira oz. manj močno kritizira če naredijo tako, da je partnerka zadnja, ki izve, da je njune veze konec.
Glede ljubimca, se mi zdi, v redu, če so šle stvari že tako daleč, da se je odločila, da ne bo več njen ljubimec ampak bo postal njen partner. Bolj pošteno do vseh, ni tako? Kaj pa je vplivalo na njeno spremembo vedenja? Kdo bi vedel.
Dejstvo je, da so ločitve težke, za obe strani. Seveda, pa je še težje za tistega, ki se čuti prevaranega, izigranega, ki ostane sam. Ampak vse skupaj je pa še toliko bolj težko, če je v ločitev vključena cela vas (naselje, skupina ljudi…) . Zasebno postane javno in kar naenkrat se po domovih razglablja, kaj je bilo prav in kaj narobe v njunem odnosu, kaj je komu kdo kaj rekel….Če so še otroci vpleteni, je to še bolj neprimerno, da nekaj zasebnega postane javno.
Moje mnenje je, da je to predvsem zadeva teh dveh oseb in ne cele vasi. Kako bi pa se obnašala do posameznega od njiju, pa bi bilo pri meni odvisno od tega, kako bi se ta oseba obnašala do mene, to bi mi bilo vodilo.
Ne vem, zakaj bi morali vi njo prepričevati, da je z njo nekaj hudo narobe, če ne dela škode vam? Pa tudi, če vam jo dela in če ste ji razložili, pa ni razumela, jo boste težko prepričali, dokler se v njenem dojemanju sveta bistveno ne spremenijo pogledi, to pa zelo, zelo težko dosežemo s silo in nestrpnostjo.

Srečno!
Mateja Debeljak