ENO LETO!!!
Hura, eno leto, prvo leto je za menoj. Lani 5. avgusta, ko je v veljavo stopil novi protikadilski zakon, sem tudi jaz po 25 letih kajenja prenehala s to razvado. Če se ozrem nazaj, skozi kaj sem šla v tem letu, lahko ugotovim, da je bilo zelo pestro: od začetne evforije-jaz več ne kadim!!!, do hudih kriz-pri meni sta bila najhujša četrti in peti mesec, do velikega preobrata po pol leta-končno brez stalne misli o cigaretu v glavi. Vsekakor je bilo to leto leto, ki ga ne želim več nikoli ponoviti, zato bom pač ostala nekadilka. Kaj se je spremenilo na bolje: več ne smrdim (če bi kadilci vedeli kako jim smrdi iz ust), lažje diham, zjutraj ne kašljam, pri zdravniku z veseljem povem, da JAZ pa ne kadim, tudi pozimi grem z veseljem v restavracijo, ne da bi iskala, kje se da kakšnega pokaditi, doma so veseli… Negativno pa so seveda novi kilogrami in boj z njimi me čaka v tem letu. Vendar, kaj je novih 6 kg v primerjavi z zgoraj naštetim.
Vsem, ki greste po moji poti in ste še bolj novi nekadilci polagam na srce: VZTRAJAJTE! Če ne prej, po pol leta bo postala cigareta le še žalosten spomin, vi pa veliki zmagovalci.
Lep poletni dan, Sonja
iskreno čestitam sonja v. resnično velik boj je dobljen. jaz sem v 8 mesecu nekajenja. upam da vzdržim do decembra, ko bo leto in se tudi jaz pohvalim na forumu:)))
tudi mene malo bašejo kilogrami in razne viroze ter infekti raznorazni, ki me napadajo 100 na uro:(((.
ampak bomo zmogli ne ! da bomo ponosni in nam bodo kadilci malo ”fauš” hahahaha.
lp
j.
Hvala lepa obema za iskrene čestitke. Pupa, si na dobri poti, da bodo tudi tebi fauš, oziroma so ti že… Dva meseca in pol ni malo, je že velik korak in velika zmaga.Le tako naprej!!!
yxyxy, v osmem mesecu abstinence se že pokaže kakšen novi kilogram. Mene so po nekaj novih kg hvalili, da bolje izgledam in da je moja koža bolj napeta. Kar je bilo čisto res. Predvsem za ženske je lahko lepša koža močan argument za nekajenje. Mene sicer virusi niso napadli, me je pa zdelala ščitnica. Ampak po 25 letih kajenja ima tudi telo pravico, da pokaže, da se dogaja nekaj novega. Vsaj jaz sem to tako vzela.
Mi je pa v težkih trenutkih ta forum zelo pomagal. Ko sem prebirala, da imajo tudi drugi hude krize, sem lažje vztrajala. Zato se tudi zdaj z veseljem pohvalim, da mi je uspelo, čeprav vem, da bo treba vztrajati in se ne pustiti zavesti na stara pota.
Lep dan še naprej!
priznam, da tudi jaz rada prebiram ta forum in si s tem dajem nov zagon:)))
škoda, da ljudje še bolj vneto ne ”čvekajo” na forumu, da bi bilo malo več branja:)
samo, ko poslušam ljudi, da so ponovno začeli kaditi po večletni abstinenci…hmmm… potem ne vem, kaj si naj mislim. morda to, da kadilec ostane kadilec?:) in se mora vse življenje kontrolirati? verjetno res. morda je ta kontrola sčasoma vedno lažja.
ja, jaz sem pridobila kakšnih 5 do 6 kg. saj se sekiram moram priznati, samo ne morem se še tako pod kontrolo vrečt, da se ne bi pregrešila sploh s sladkarijami. pa kaj me biiigaa :))) bom že shujšala. vse ob svojem času.
lp
j.
Čestitam Sonja V.
Lep dosežek.
Kar se ponovnega kajenja tiče in abstinenčnih kriz tiče. Po letu kriz pravzaprav ni več. Sam sem postal ponosen nekadilec. Zaradi športnega udejstvovanja si tudi na podzavestni ravni nisem mogel privoščiti, da bi enega pokadil. To ni bilo več v sliki samega sebe. Človek postane kar malo važen nase, s tem ne mislim, da sem drugim privoščil kajenje, ampak ponosen sem bil na svoje gibanje in to, da sem bil med izbranci, ki so nehali.
Kar se ponovnega kajenja tiče. Sam sem si ustvaril podlago. Preveč dela, zadnje tri leta nekajenja malo gibanja iz športnika v delnega žaležanca. Samo nekajenje ni dovolj, treba se je od tega kajenja toliko odmakniti,da bi le budala začela nazaj kaditi. Gibanje in še enkrat gibanje. Pa ne v smislu mučenja, gibanje v svojem tempu uživanja v športu,to mora biti osnova. Predvsem pa redno in permanentno. Hitrejša hoja, tek, kolesarjenje, plavanje vsaj vsak drugi dan več kot pol ure.Sploh na začetku telo potrebuje en dan miru za regeneracijo. Če ste začetnik je merilo lahko govor. Dokler z enostavnostjo čeblate ste načeloma še v aerobnem, predvsem pa uživaško zdravem območju . Ko si enkrat notri postane gibanje dosti močnejša in lepša droga. Vprašajte kakega tekača. Bolj je notri od vsakega kadilca, predvsem pa je ta ljubezen dosti bolj zdrava.
Prehrana se potem sama od sebe uredi brez kompliciranih diet. Ne poznam redne tekačice, ki bi še komplicirala s hrano. Prej koplicira s tem v kolikem času naj preteče mali maraton. V mislih imam znanko, ki bi jo morali videti pet let nazaj. S kilami že kaki dve leti nima več zunaj vidnih problemov. Prej ni zmogla dveh kilometrov teka,gnusil se ji je. Zdaj pa se ji zdi čas nad dvema urama za 21 KM, pazite 21 KM. 🙂 Ne zamerit, ampak če bi moral sam premetavati toliko ocvirkov in špeha, kot ga je imela, bi se tudi meni zdel tek katastrofa, sploh če ne bi začel počasi in redno. Zdaj pa je baba za vikat.
Enkrat pošlušajte ženski pogovor o dietah. Koliko gibanja vsebuje? Ali bolj slišite Lune, ločevalne, sadne, post,…..
No, da se vrnem nazaj. Po nesreči nisem mogel več teči. Nove oblike aerobnega gibanja pa si nisem omislil. Počasi, počasi se energija športnika izgubi.
Prišel je potem šok in samo en cigatet, en. Evo pa sem na forumu. Po dveh letih ponovnega kajenja se vračam med nekadilce.
Hvala Gruber za čestitke ter za dobre in spodbudne besede. Najbolj mi je všeč misel, da si ponosen, ker si med izbranci, ki so nehali. Ko gledam sodelavce in prijatelje, ki še kadijo ali pa se mučijo z odločitvijo kdaj nehati, se res počutim kot izbranka, ki ji je uspelo. Res je tudi, da abstinenčnih kriz že nekaj časa ni več. Pri meni so se končale po pol leta. Se pa seveda še velikokrat spomnim na cigarete, vendar ne v smislu, da bi eno prižgala. Zavedam se, da bom celo življenje ozdravljena odvisnica, kateri se lahko zaradi različnih razlogov odvisnost ponovi. Vendar moje prepričanje je, da lanskega leta NE želim nikoli več ponoviti in zato pač ne smem nikoli več prižgati.
Ne razumem pa najbolj tvojega (ne)kajenja. Koliko časa sedaj več ne kadiš?
LP, Sonja