enkopreza
Draga Marija, kaj natančno te zanima? Jaz imam tovrstne izkušnje z mojim otrokom, ki je tudi že osnovnošolec. Pravzaprav jih ima veliko mam, ampak ponavadi je ljudjem o tem nerodno govoriti. Zato smo praviloma vsi pozno poiskali pomoč. Preberi si na primer to stran:
http://www.medicine.uiowa.edu/uhs/enco.cfm
Predvsem moraš vedeti, da tu ne gre za psihični problem, ampak fizični, ki pa sčasom povzroči tazne stiske in psihične probleme. Ampak sam začetek pa zagotovo ni povezan s psiho.
Ali si se šele nedavno srečala s to težavo? Mi smo zdaj že kar precej izboljšali kakanje, ampak mislim, da smo še vseeno daleč od cilja, ker moram na to neprestano misliti: na vlaknine, tekočine in gibanje otroka. Brez tega ne gre, in seveda pohvaliti ga je treba, ker otroku je, lahko verjameš, najhuje.
meta
Meta! Moj otrok je sladkarije, potem pa sede v kakšen kot in ko ga vprašam, če ga kakat, to zelo ostro zanika. Pa vidim po izrazu na obrazu, da zadržuje.Rezultat je seveda kasneje zelo viden na hlačkah.
Ko pa sem nekaj prebirala o enkoprezi, sem izluščila, da je to pravzaprav zaprtje?!Pri nas tega ni, je kot bi fant hotel “narediti” zaprtje, vendar mu ne uspe….
Pozdrav!
Oprosti, Marija, cel teden nisem gledala niti pošte. Ja, točno to, hoče “narediti” zaprtje, vendar mu ne uspe. V osnovi je zaprt, verjetno pa se mu je črevo že razširilo. Blato uide mimo “velikega kakca”. Nujno se pogovori o tem z zdravnico. To, kar si opisala, je resnično tipično za enkoprezo. Če ne boš ukrepala, bo samo še slabše, samo od sebe se ne more izboljšati.
Imam izkušnje s tem in sem že kar uspešna, vendar bi tudi meni prišel včasih kak nasvet prav. Včasih se zdi, kot da otrok ne sodeluje, ampak na to kar pozabi. Otroka je strah, da mu ne bo uspelo. Če ga je kdaj bolelo, ko je šel na stran (mojega je in je zadrževal), še toliko bolj.
Srečno! Meta