endometrioza
Zoprna in zahrbtna. Osebno sem mislila, da res ni nič narobe, kot mi je govoril G. Sem mu pač verjela, da je tako prav!
:)))))
Ja, meni so postavili diagnozo pri 19-ih letih (laparoskopija), takrat so mi rekli, da bi bilo zelo dobro čimprej zanosit, 6 mesečno hormonsko zdravljenje (brez menstruacij), potem pa poskusit zanosit. Moram reči, da se takrat nisem kaj dosti obremenjevala z možno neplodnostjo pa tudi želje po otroku še nisem imela.
Danes imam dva otroka, obakrat sem brez problema zanosila, prvič pri 26-ih, 25 let že jemljem kt, ker te omejujejo endometriozo.
Drage dame!
Endometriozo so mi diagnosticirali pri 19 letih, trikrat operirana. Bolezenski znaki in težave so pri ženskah tako različne, da ne moremo govoriti o tipičnih simptomih. Meni so se (in se še) bolečine pojavljale v predelu obeh jajčnikov v različnih obdobjih ciklusa in pri spolnem odnosu. Menstruacije so bile redne in povečini neboleče. Zanesljiva postavitev diagnoze je mogoča edino na podlagi laparoskopsega pregleda.
Srečno!
Enda
Imam že vrsto let endomentriozo. Dobila sem jo po prvem porodu. Stranski učinki so bili zelo dolge M. zelo boleče in krvavitev po eden ali celo dva meseca. Katastrofa. Še imam endomentriozo, ker po op. se zopet pojavi tako, da bi lahko imel op. vseskozi. Meni so naredili že 6x brez uspeha. Vedno nove dobim temu se reče, da so kot neke bradavičke na maternici, ki jih z laparaskopijo zažgejo in se ponovijo. Enim se ponovi drugim ne. Odvisno od sreče oz. telesa.
Ja, srečke so tiste, ki tega ne poznajo.
Včeraj sem prišla iz bolnišnice po laparaskopiji. Preden so me domov spustili, mi je G povedala, da me čez en mesec čaka nova ope., kjer mi bodo sčistili zarastline, ki mi prepredajo trebušno votlino, poleg tega pa je vanje zamotano črevo (problemi pri odvajanju in prebavi), jajčniki (zaradi ciste sploh imela laparoskopijo!), jajcevodi (mogoče jih bobo morali odstraniti) in vse ostalo, kar se v trebuhu še najde!
Bolečine pa take, da sem sem cel teden (pred in med krvavitvijo), mesec za mesecem, na tabletah, pa ne tistih ta nežnih, da lahko vsaj do wcja pridem.
Že leta govorim G, da so bolečine neznosne; pa probamo ene antibeybi tablete, pa druge, tretje…, UZ, pretipat,… pa nič. In ko se končno odločiš za otročka, skoraj 3 leta nič, potem pa lažno pozitiven test (hvala bogu je bil to razlog kjer se je videla pregrada in cista…).
Do nedavnega nisem poznala zdravnikov… zdaj poznam že večino :(( .
Hvala bogu imam moža ki me podpira in spodbuja na vakem koraku, da je vse skupaj vsaj malo lažje…
Upam na najboljši razplet…
LP
Hudo se motiš! Stara sem 24 let in imam endometriozo. Naj povem, da sem bila operirana 5 krat. Bolezen so mi odkrili pri 21-ih letih. Torej? Te operacije pa niso bile izvedene lasersko. Ko so me opoerirali so mi odprli trebuh, da so mi potem lahko še rešili črevesje iz močnih zarastlin. Odstranili so mi jajcevode, ohranili so mi smo 1/3 desnega jajčnika. Med menstruacijo me spremljajo nemogoče bolečine-za znoret. Da o zanositvi sploh ne govorim, ker so možnosti zelo zelo majhne. In vse to je grozno. In ne, endometrioze nima vsaka ženska.
Pozdravljene vse:)
meni so lansko leto odkrili endometriozo, operirana novembra meseca in v petek dobila ponovno diagnozo, da se je ponovilo in da imam tudi na črevesju ter sem v čakalni vrsti za dr. Ribičevo.žal sem ponovno zaznala prve znake v začetku meseca maja in potem se je samo še slabšalo. pri meni so bili znaki, da me je skoz bolelo kot pred menstruacijo, seveda od tega tudi nervoza in slabost, nenaspanost od teh konstantnih bolečin in dobivala vročino prvič dvakrat na dan največ, sedaj imam vročino cca 3 na dan, ki traja nekje do ure in pol. seveda pa v tem letnem času je to zelo težko prenašat. oblika vročine je nekak tako, ko si ves rdeč in zakuhan v glavo kot da bi imel 38 vročine, od vratu navzdol te pa zebe in imaš kurjo polt.
glede spolnih odnos pa ne bi govorila, ker….:(
in žal tole čakanje ubija in ko odštevaš dneve kdaj in kako se boš boljše počutil:) ampak potrebno je misliti pozitivno in da bo vse OK:)
Draga Mekobina!
tudi mene je bilo zeloooooo strah in si nisem predstavljala dneva ko sem šla na operacijo. vendar ti povem, da se boš potem veliko boljše počutila, je pa res da moraš pa fulllll moriti sestram za razne zdravila. če boš zelo napeta takoj povej in se ne matraj, tako da ti dajo nekaj za pomiritev in boš vidla da bo veliko boljše. jest sem bila prvič šivana na treh mestih in je bil kar projekt vstati in dvigniti se, dejansko sem se skoraj skotalila iz postelje, ker ne moreš uporabljati trebušnih mišic, ker te vse tako boli. moj predlog glede na moje izkušnje je(tukaj sem se jaz malo zafrknila), da čimveč počivaš, ne hodi okrog, kar je res nujno in da odležiš. vem, da se bo malce čudno slišalo-za veliko potrebo imej vedno s seboj(v bolnici ali potem doma) odvajalne svečke, ker boli in da ne boš še tega trpela. v glavnem drži se, boš vidla da bo vse OK, predvsem pa v bolnici predvsem egoistično:) srečno:)