Napihnjenost, krči, vetrovi, driska ali zaprtje nas resno opozarjajo, da je v našem telesu nekaj zelo narobe. Veliko ljudi s temi težavami potrpi in se tolaži, da bo neprijetnost minila sama od sebe, tako, kot je tudi prišla. Kadar ti simptomi trajajo dalj časa, moramo ukrepati. Pogosto je rešitev zelo preprosta: primanjkuje nam prebavnih encimov.

Brez encimov bi celice umrle od lakote

Encime najdemo v vseh naših celicah. Njihova naloga je, da sprožijo in pospešujejo telesne procese. Prebavni encimi so odgovorni za hitro predelavo in razgradnjo hrane, ki jo zaužijemo. Encimi hrano razgradijo na posamezne sestavine, ki jih celice lahko absorbirajo in uporabijo. Brez encimov bi celice umrle od lakote, ne glede na to, koliko hrane bi zaužili, saj bi bila presnova onemogočena, hranila pa bi do celic prispela prepozno oziroma sploh ne.

Zakaj nam lahko primanjkuje encimov

Encimi nastajajo v žlezah z notranjim izločanjem, v telo pa jih vnesemo tudi z uživanjem surove hrane ali s prehranskimi dopolnili. Nujno je, da encime v telo vnesemo tudi »od zunaj« in tako razbremenimo žleze z notranjim izločanjem.

Vzroki za to, da imamo premalo encimov, so različni:

1. Prirojeni

Primer prirojenega pomanjkanja je pomanjkanje encima laktaza, ki razgrajuje laktozo, naravno prisotni sladkor v mleku. Prav zato veliko odraslih težko prenaša mleko.

2. Pridobljeni

Osiromašena prehrana, v kateri primanjkuje mineralov, vodi v zakisanost telesa. Zakisanost nastane, ko se, predvsem zaradi napačne prehrane, začnejo v telesu skladiščiti kisli presnovki. (Več o zakisanosti lahko preberete TUKAJ). Ker so encimi bazične snovi, v zakisanem okolju ne morejo dobro delovati. Če encimov ne dobimo niti s prehrano, hitro pride do pomanjkanja.

Zaradi pomanjkanja encimov zaužita hrana vre ali gnije

Brez encimov hranil iz hrane ne moremo izkoristiti. Ne le, da zaužita hrana ne more postati vir energije za naše telo, pač pa postane breme, saj neprebavljena odpotuje iz tankega v debelo črevo in v našem telesu vre ali gnije. Pri tem nastanejo plini, ki smrdijo po kislem ali po gnitju – a ne le to – plini naše telo tudi zastrupljajo. Etri in alkoholi, ki nastanejo v procesu vretja, zastrupljajo jetra, nastane lahko celo ciroza. V prebavilih, polnih strupov, postane okolje bolj kislo, kot ustreza encimom, prija pa glivicam, ki se veselo razmnožijo in povzročijo nove težave. Pot nazaj k normalni prebavi je tako čedalje težja in sčasoma se težave le še stopnjujejo.

Kako vemo, katerih encimov nam primanjkuje?

Najlažje to ugotovimo tako, da ugotovimo, po kateri hrani nas napihuje. Če nas napihuje po krožniku špagetov, nam manjka encimov za presnovo ogljikovih hidratov, če po jajčni omleti (ki jo pojemo brez kruha), pa encimov za presnovo beljakovin. Drug način določanja je značilen vonj blata. Kadar nam primanjkuje encimov za presnovo ogljikovih hidratov, ima blato kiselkast vonj po vretju; če nam primanjkuje encimov za presnovo beljakovin, pa blato zelo smrdi po gnilem.

Kako si lahko pomagamo pri pomanjkanju encimov:

– Encime, ki se nahajajo v živilih, toplotna obdelava (segrevanje nad 50 °C) uniči. Encime »od zunaj« nam zato lahko zagotovi le surova hrana, ki pa jo marsikdo težko prebavlja. Pomembno je, da surovo hrano temeljito prežvečimo. Vsi tisti, ki imajo s prebavo surove hrane težave, si lahko pomagajo z jemanjem encimov v obliki prehranskih dopolnil.

– Normalno prebavo vzpostavimo z dodajanjem encimov iz Zelene papaje in Enzymatina. Zelena papaja vsebuje papain, encim, ki razgrajuje beljakovine, Enzymatin pa vsebuje mešanico encimov za boljše presnavljanje beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob.

– Probiotiki (Bactoflor, Probiotični mikroorganizmi Agenki) vsebujejo mlečnokislinske bakterije, ki vzpostavijo in vzdržujejo kislinsko-alkalno ravnotežje v črevesju, v kakršnem lahko prebavni encimi učinkovito delujejo ter hkrati poskrbijo za zdravo črevesno floro.

Vir: http://www.avita.si/bolezni/encimi-nepogresljivi-pomocniki-pri-presnovi