enakopravnost
No ampak nekaj pa tudi moraš priznati. A takrat, ko moški prevara ženo, čemur potem sledi ločitev, a takrat pa oče ni bil dolžan misliti na to kaj je za otroka dobro.Ker to, da jo je varal za otroka zagotovo ni bilo dobro. Ne rečem, da si jo ti varal. Je pa oče, ki je nastopal na TV v zvezi z izvedenci (no s temo o izvedencih se čisto strinjam), začel svoj govor s tem, da je prevaral ženo…
Prav jo je zdaj naj pa v račun vzame, da ima tudi z otrokom samo še stike. Na otrokovo dobro je treba misliti ves čas, ne le ko nam paše.
Če so fiksni stiki represija za očete. Kakšna represija pa je dejstvo, da sem za tri otroke prisiljena skrbeti 24/7/365. Odreši me le šola v naravi :). In za tri otroke sem prisiljena do zadnjega centa vse sama zaslužiti. Ni preživnine, ni transferjev. Ne smem zboleti, ne morem s prijateljicami na podaljšan vikend. Ampak ne tega ne vidi nihče kot obliko nasilja nad žensko, ki je pač za ceno vsega prevzela odgovornost, med tem ko se en fotrček preserava a bodo stiki fiksni ali ne. Matr no.
Miki:
1. ali zaščiti svojega otroka, če ga mati res maltretira, ampak do sedaj nisi naredil še nič pametnega v tej smeri
(če ne veš kako me kontaktiraj pa ti bom pomagala, obljubim)
2. ali pa premisli kaj si sam zafural, da komunikacija z bivšo ne teče in začni to popravljati
Ker to tvoje pisarjenje je eno samo stokanje in cmeranje ali pa spletkarjenje. Nehaj že.
Saj tudi jaz pa Jalur in Histerija in druge vedno znova eno in isto ponavljamo. Ampak vsaj jaz zato, da se iz moje zgodbe ostali , ki so na začetku svoje poti kaj naučijo. Meni bi to kar vem danes takrat zelo koristilo.
Ne vem pa kaj naj se kdo nauči iz tvoje zgodbe?
Razlog za ločitev je načeloma nepomemben. Pomembno je, da se še vedno lahko razumeta vsaj glede otroka. In oče z varanjem (ali pa mama) otroku ne povzročita nič kaj groznega. Ne vem tudi zakaj bi morala varanje iz katerekoli smeri pomeniti avtomatično ločitev. Jaz sem bivši ponudil naj se gre s kom “sprostit”, če je z mano tako zelo vse narobe. Bi to preživel brez večjih težav in bi to pač požrl.
Veš kako pišeš-“zdaj pa naj ima samo še stike”. Lej, ve si to predstavljate kot kazen za očete. Kazen je pa v resnici za otroke.
Tvoj primer je drugačen, ker tvoj bivši pač res ne more skrbeti za otroke. Kar se pa moje bivše tiče nima popolnoma kaj jambrati, ker je sama želela, da lahko zelo omejeno skrbim za otroka. V bistvu nič, če sem čisto iskren, ampak da bi ji pa kapnilo, da obstaja kaj več kot stiki na papirju. To pa ne. Raje luknjo v koleno.
Glede ščitenja otroka. Težko bom dokazal, da ga maltretira. To kar z njim počne je pa dolgoročno pomoje ekstremno slabo.
Popravljati kaj? Verjameš ali ne, velika večina žensk se loči ravno zato, da jim ne bo treba imeti več popolnoma nobene komunikacije z bivšimi-zato tudi fiksni stiki.
Čaki malo. Iz tvoje zgodbe se pa lahko kdo kaj nauči? Še vedno nihče ni sposoben spoznati nekoga, ki je čisto zdrav, pa zaradi takih ali drugačnih razlogov pade v depresijo, začne pit,…To se pač zgodi toliko in toliko ljudem.
In jaz nič ne javkcam. Moj point je samo v tem, da so hude diskrepancije med tem kaj piše na papirju, med tem kaj vse živo marsikdo misli, da dela dobrega za otroke, pa je v realnosti vse prej kot in še celo škodljivo. Če hočeš. Uporabljam javni forum za širjenje mojih idej.
Včeraj: fiksni stiki za takšne, ki bi samo hoteli upravljati z bivšo, da je njim in njihovim idejam v glavi na voljo 24/7/365, morajo biti. Otrok ni orodje manipulacije v roki neskrbnika. Z otroki imamo, na željo/izbor njihovega očeta, svoje življenje. Kot si je on izbral: brez njega. Sedaj nam gotovo nima nobene pravice več določati, da bomo skakali, kot bo on želel. Kadar bo on želel. Imamo svoje hobije, želje, dejavnosti, obveznosti, dolžnosti, veselje. Oče mojih otrok si je sam izbral stike. Pa še na te ne hodi. Moj dom ni njegova javna hiša. Če bi bil OK človek, bi se tako lahko dogovorila v najvišje dobro otrok. Če pa ne gre, pa mora imeti, žal, stroge meje. Ker drugače ne razume in bi si dovoljeval preveč. Sodnica je to takoj skapirala. Seveda je to oblika nasilja nad materjo, če ne hodijo očetje na stike, če imajo one obveznosti same, z otroki, 24/7/365. Nekateri ”očetje” pa tega nikoli niso in ne bodo sposobni dojeti.
Fighter. Govoriš o sebi in o otrocih kot o eni enoti. Super zate, ampak potem pa imej jajca in se odpovej vsemu v zvezi z bivšim. Zakaj že si bo kdorkoli jemal pravico, da bo meni meje postavljal? Ker je nekdo več vreden kot drugi al kako že?
Oh včeraj. Seveda kaže nespoštovanje. Pa lej, svet ni vedno in izključno z rožicami posejan. Sem globoko prepričan, da tudi ti nisi vedno bivšemu samo kazala spoštovanje in nevemkaj. In sorry, če odrasli varanje jemljemo tako, potem se prenese na otroke. Otroci sami po sebi s tem nimajo nič.
No, točno tako je pri nas – jaz sem že nekaj let talka samovoljnosti svojega bivšega, ampak zaradi otrok to pač požiram – plačujem za svoje napake in prevzemam odgovornost zanje, to je nekaj, kar recimo Micku ni jasno in sem mu že napisala v eni drugi temi.
Požiram zato, ker vem, da bi bilo v nasprotnem primeru stikov še manj. Ampak če mi česa ne bo mogel nihče na tem svetu očitati, so to ravno stiki. Naša vrata so mu vedno odprta, telefon vseh, mene in otrok, je vedno dosegljiv.
Kako nimajo nič, če oče dragoceni prosti čas (in včasih tudi denar) porablja za ljubico namesto za družino?
Tebi pa res marsikaj ni jasno.
Mi smo bili že dve leti pred uradno ločitvijo praktično sami, ker je velecenjeni oče pač imel svoje opravke. Ko se je potem na novo zaljubil (v drugo), pa spet eno leto od sveže ljubezni ni imel časa za otroke.
Vse, kar delamo odrasli, nujno vpliva tudi na naše otroke.
Test za SPB ne bi škodil nikomur, ki ni svojega bodočega moža/ženo spoznal že v OŠ veroučni skupini in začel z njim “hodit” pri 12 in šel nato nedolžen v zakon.
Vsak kolikor toliko priseben starš si sam postavlja meje. Veliko njih.
Po ločitvi je pa tako, da nam meje postavljajo bivši partnerji. Ne le tvoja bivša tebi, ampak tudi moj bivši meni, čeprav ima “samo” stike in sem jaz skrbnica.
Brez skrbi, da bi tudi ti kot skrbnik še kako bil omejen in bi še kako moral spoštovati postavljene meje.
Tebi toliko stvari ni jasnih, da dejansko ni čudno, da se ti je tako napletlo in razpletlo. Ne verjamem, da si bil dober partner, še dober oče … vprašanje. Glede na to, kaj si napisal npr. glede varanja, očitno res nimaš pojma, kaj vse otroci dojemajo, vidijo, razumejo, občutijo.
Vsak kolikor toliko priseben starš si sam postavlja meje. Veliko njih.
Po ločitvi je pa tako, da nam meje postavljajo bivši partnerji. Ne le tvoja bivša tebi, ampak tudi moj bivši meni, čeprav ima “samo” stike in sem jaz skrbnica.
Brez skrbi, da bi tudi ti kot skrbnik še kako bil omejen in bi še kako moral spoštovati postavljene meje.
Tebi toliko stvari ni jasnih, da dejansko ni čudno, da se ti je tako napletlo in razpletlo. Ne verjamem, da si bil dober partner, še dober oče … vprašanje. Glede na to, kaj si napisal npr. glede varanja, očitno res nimaš pojma, kaj vse otroci dojemajo, vidijo, razumejo, občutijo.[/quote]
Aja, v bistvu je še huje. Meje mi postavlja tudi njegova nova žena, vsekakor. In celo njena žlahta pravzaprav. Vsi se moramo prilagajati drug drugemu, če hočemo kolikor toliko normalno živeti dalje in ne izgubljati živcev za brezvezne stvari.
Ampak meni je to jasno in za otroke mi to niti ni tako težko, čeprav ni vedno udobno.
Histerija: vsaka ti čast za dobre živce. Spoštujem tvoj trud. Jaz, osebno, z mejami varujem naše psihično zdravje in čustveno ravnovesje. Ker bi on lahko v eni minuti ustvaril totalni kaos. Vanj bi(je) povlekel trenutno, svoje starše in še koga. Totalna polomija! Pa sem rekla: če drugače ne razumeš, tako gotovo boš. Tako kot je napisal sodnik, tako je. Pika. Po mojem mnenju dajem tudi otrokom vzgled kako ravnati s tako visoko konfliktnim človekom, kako se zaščititi in občutek, da so varni, da skrbim za njih. Ne dovolim mu, da dela z njimi kot z marionetkami. On se niti približno ne bi vprašal kako vpliva na njih s svojim obnašanjem, besedami ter ravnanjem. Dobra si, Histerija!
Hja, odvisno od izhodišča. Meni bivši ne nagaja, je pa zelo lagoden. Mogoče bi mu celo še ustrezalo, če mu recimo ne bi šla na roke, stik bi odpadel v celoti, ker ne bi bilo menjave vikendov, in bi nemara to prijateljem predstavil, kot da ga zezam v glavo, on pa tako vzoren oče … Igrati zna namreč zelo dobro.
Če v petek reče, da ne bo imel otrok za vikend, jaz bi pa recimo že imela svoje plane, kaj bi lahko naredila? Recimo da bi šla za vikend z letalom nekam? Lahko samo skenslam vse skupaj in mečem denar proč. Pač potrpljenje do takrat, ko bodo otroci lahko tudi sami doma in bodo sami planirali svoja srečanja z očetom.
Kar se upoštevanja ta nove tiče – tudi ona se mora prilagajat in verjetno marsikaj požret, kar raje ne bi, če bi bilo vse odvisno samo od nje. Spoštujem njen trud in to pokažem s tem, da pač upoštevam tudi njene želje. Zavedam se tudi, da bi otroci, če se meni kaj zgodi, živeli z bivšim in njo, torej je zelo smiselno narediti vse v smeri dobrih odnosov med njimi. Tukaj gotovo imam vlogo in vpliv.
Vau, histerija – respekt, respekt – sama ne bi zmogla. Se strinjam s Fighter.
Sama potrebujem svoj mir in moj mir je moten, ce ne laufa tak kot so dogovori (vsaj v 99%).
Tudi moji otroci ne prenasajo sprememb, drzi se dogovorov do maksimuma. Ok, ce pride bolezen, kaj nepredvidljivega in res nujnega – se zgodi, a po navadi se to ne dogaja.