histerija: v internat gre pri 15 letih lahko prav vsak otrok. pa razmisli, koliko jih poznaš, ki v resnici grejo moji dve hčeri sta bili, ker je bila šola od kraja bivanja oddaljena 60 km oziroma 2 uri vožnje v eno smer, pa tudi sicer sem jaz predvidevala tako pot osamosvajanja. sicer pa so dijaški domovi na pol prazni, čeprav lahko v njih biva vsak, ki gre v srednjo šolo, ni važno kje ima stalno bivališče.

ne vem, če si lahko predstavljaš, kakšno ponižanje za otroka je dan, ko diplomira in izgubi status študenta ter po 8 letih samostojnega življenja postane socialni primer. konkreten primer. moja hči je začela delati pri 18 letih, diplomirala je redno pri 25. v hipi je postala socialni primer. redne službe ne dobi, v študentu ne more bivati, kaj ji torej ostane? fiktivni vpis v neko srednjo šolo in nadaljne delo preko študenta ali pa kavč doma in moj hladilnik. oče seveda nima več razloga plačevati preživnino, jaz ji lahko nudim bivanje doma … punca je osem let povsem sama skrbela zase, zdaj pa … kaj?

opisovanje postopkov v tujini nima nobenega smisla, ker je naša realnost povsem drugačna. že to, da se od otroka pričakuje, da bo šel naprej na faks, je za moje pojme čisti kretenizem. ampak to nima veze s preživninami.

Dejmo rečt, da je diskutabilno vsaj to, da mu pogledamo skozi prste, če je vsaj priden študent in redno opravlja svoje obveznosti. Na splošno se pa zelo strinjam s tabo.

Zanimivo, ponižani so tudi ljudje, ki delajo 10, 20 let in potem izgubijo službo, nove pa ne najdejo. To je čisto druga tema. In nikjer ne piše, da moraš otroka pod nujno izselit.

A1A, saj to, če ti otroka ni treba več vzdrževati, ne pomeni, da ga absolutno ne smeš. V bistvu niti nima toliko zveze, od kod prihaja denar, pomembneje je, da gre otrok od doma in da skuša preživet z denarjem, ki ga ima na razpolago, naj bo ta nakazan na račun ali zaslužen.

Meni se ne zdi nič narobe, če se pogovarjamo o sistemih v tujini, ki so zna biti boljši od našega. Sicer pa, a je kaj narobe, če malo razpravljamo?

@zanimivo, naveze na internat pa ne razumem.

iangleška aristokracija je svoje otrke že od malega pošiljala v internat češ, da se bodo tako prej osamosvojili oziroma ne bodo tako navezani na dom.
ti omenjaš kako je v tujini, a tudi tam otorci odhajajo v internate, tudi pri nas so kakšno generacijo nazaj določene šole zahtevale bivanje v internatu (polcijski internat še vedno obstaja v tacnu), danes pa so internati- dijaški domovi samo za “podeželane”, čeprav so idealna odskočna deska za osamosvajanje od doma in staršev. dobro, če ne razumeš naveze, potem je brez veze, da o tem diskutiramo. pa niti ni tako pomembno.

iangleška aristokracija je svoje otrke že od malega pošiljala v internat češ, da se bodo tako prej osamosvojili oziroma ne bodo tako navezani na dom.
ti omenjaš kako je v tujini, a tudi tam otorci odhajajo v internate, tudi pri nas so kakšno generacijo nazaj določene šole zahtevale bivanje v internatu (polcijski internat še vedno obstaja v tacnu), danes pa so internati- dijaški domovi samo za “podeželane”, čeprav so idealna odskočna deska za osamosvajanje od doma in staršev. dobro, če ne razumeš naveze, potem je brez veze, da o tem diskutiramo. pa niti ni tako pomembno.[/quote]

Angleška aristokracija otroke še vedno pošilja v internate, ampak večina Angležev pa ne. Je pa tako, da si v Angliji starši roke nad otroki umijejo pri 16 letih, ko končajo njihov obvezni del šolanja, in jih ne spodbujajo, da gredo študirat. Spodbujajo jih, da gredo delat.
Ker nisem bila v internatu, tega o stopnji osamosvajanja tam ne bi vedela, vem pa, da imajo predpisane ure za učenje, predpisane ure za spanje, vzgojitelje, ki jih nadzirajo, vsi hkrati hodijo jest, umazane cunje pa morajo odpeljati nazaj domov staršem. Pri mojem najstarejšem otroku so eno sošolko starši dali v internat ravno zato, ker doma ni delala, da bi se tam naučila discipline in reda in da bi bila bolj pod nadzorom.

Zakaj je treba pa takoj špilat užaljenost, če rabim dodatno pojasnilo, pa ne vem. A potem jaz tebi lahko rečem, če ne znaš debatirat, potem je res brez veze, da diskutiramo, pa saj itak ni pomembno.

Aja, Tacen. Klasična srednja policijska šola ne obstaja več, tam zdaj bivajo odrasli ljudje, ki se po končani drugi srednji šoli dodatno usposabljajo za policiste. Torej so starejši od 18, 19 let, zgornje starostne meje ne poznam, vem pa, da se je tam šolala gospa, stara čez 40 let.

diskusija o internatih ni tema te teme, zato sem rekla, da nima veze, če ne veš, kaj želim povedati.

res je pri meni že 20 let od zaključka SŠ, ko sem hodila tja vem, da so morali fantje iz policijske obvezno bivati v tacnu. moja mama, letnik 1942, je morala obvezno bivati v internatu, ko je hodila na srednjo zdravstveno. danes pa obvezno bivajo v internatih otroci podeželanov, ker druge opcije ni, če hočejo hodit na šolo, ki je preveč oddaljena od kraja bivanja (ali ni pametnih prometnih povezav). ker živim v kraju, kjer gre otrok ali v gimnazijo, ki je v bližnjem mestu, ali pa v internat, ki so v vseh oddaljenih mestih, na lastne oči vidim, kako se otroci iz “internatov” osamosvajajo, kao prej razumevajo svet, kako si manj želijo vrniti se domov, kar je logično, ker za večino mladih mesto je bolj zanimivo kot zabačeno selo. 🙂 če se mora kateri po končanem šolanju vrnit domov napne vse sile, da si nekaj uredi, da ostane v mestu. pa fiktiven študij, če drugače ne gre, samo da lahko dela, da živi na svoje. verjamem, da je to mestnim otrokom tuje.

@vceraj: če ne gre drugače se gre pač na sodišče. In, ker v tem primeru očitno ne gre drugače, potem se gre pač na sodišče. Se pa strinjam, da o tem pač otrok (sicer že odrasel) odloča večinoma sam. Se mi zdi tudi smešno to urejati preko sodišča, ampak če kdo hoče, potem pač naj. Zakaj pa ne.

1. Me res zanima kateri od npr. tukaj sodelujočih staršev bi svojega otroka po končani OŠ-pri 16. napotil delat (npr,da je ob tem otrok uspešen,ima dober uspeh,…?
2. Kam naj gre delat po OŠ oz. pri 16? Predloge prosim.Po resnici,seveda.
3. Koliko je tukaj takih,ki so jih starši po OŠ usmerjali delat in koliko onih drugih?

Sicer pa,časi se spreminjajo in družba z njimi.Sicer izven teme,samo po mojem mnenju je trenutno pri nas (in marsikje po svetu/Evropi) družba zbolela.Kot celota.Kot da gre v napačno smer…

Jaz osebno spodbude za študij nisem imel nobene. So me vedno metali ven. Tudi po ločitvi, ko sem se zatekel domov so me nagnali zelo grdo in prav na hitro.

Delal sem že v srednji šoli več kot celo poletje, ker je bil foter brezposeln in sem imel občutek, da moram. Cel faks naredil redno in zraven delal praktično skoz. Tudi zelo zoprna in težka dela.

Sem preživel in sem danes dokaj uspešen in dokaj dobro plačan.

Osebno sem načeloma proti metanju otrok na cesto. Sem pa tudi proti temu, da se jim omogoča popolnoma lagodno življenje na plečih staršev.

Zanimivo,

Kraljeva druzina in ostala angleska smetana posilja otroke v prvovrstne internate, ki so neprimerljivi z nasimi. Tam pridobijo vrhunsko izobrazbo, druzijo pa s sebi enakimi. To niti priblizno ni to, o cemer ti pises. Nasi so namenjeni povsem drugacni populaciji in tudi razmere ter vzgojitelji so neprimerljivi.

Sam bi svoje otroke takoj poslal v prve, ce bi imel moznost. V nase pa hvala lepa, toliko vzgojitelja sem tudi sam, da svoja otroka lahko sam vzgajam. Plus interes imam do tega, v nasprotju z nasimi vzgojitelji, ki jim je vzgoja zgolj sluzba.

Sicer se strinjam, da se otroci iz internata hitreje osamosvojijo, vendar jih tam caka tudi ogromno ovir v smislu slabe druzbe, kar doma vseeno lahko omejis.

A1A: ne pošiljajo samo aristokrati otroke v internate, ampak pustimo to. sem zgoraj navedla dva primera, ko se je bivanje v internatu zahtevalo s strani šole (v sloveniji).
slabo družbo otrok lahko dobi kjer koli, to sploh ni noben izgovor za to ali otroka dat v internat ali ne. itak se vsak vikend otroci moralo vrnit domov, tako da če ima starš malo interesa ve, kaj se dogaja z otrokom.
tudi z vzgojitelji nisem imela sama nobenih težav, nasprotno, imeli sta jih hčeri, ker je bila njuna vzgojiteljica izredno dosledna, natančna, hodila je v šolo spraševat za njune ocene, mene obveščala ko je bilo kaj narobe ali bi lahko bilo kaj narobe (v zvezi z družbo, šolo, itd), tako da lahko rečem samo hvala osebju internata. driblanje glede pospravljanja, reda, higiene .. vse to je več kot dobrodošlo, čeprav gre najstnikom na živce. ampak jim pride pa tudi v kri. in kdo to lažje počne, starš ali vzgojitelj? kar se pa otrok tiče pa upam, da ne namiguješ, da so v internatu otrci ogroženih družin ali revnih ali problematičnih ali kaj podobnega, ker to preprosto ni res.

Ampak danes ni internat več obvezen na nobeni šoli in tudi policijske srednje šole sploh ni več.

Angleški internati oz. navadne angleškega višjega sloja se pa ne dajo primerjati z našimi razmerami. Sem spoznala Angležinjo modre krvi (daljna sorodnica Lawrenca Arabskega), ki je bila v internatu v Švici, kjer so se dekleta učila izključno to, kako biti brezhibna gospodinja (se pravi, vodja domačega gospodinjstva) in žena. Danes je stara okoli 55 let, tako da to ni neka prastara, zaprašena navada. Tudi njeni otroci bi pravzaprav morali v internat, pa se je temu uprla in je bila zato tarča napadov v svoji ožji in širši družini. To je res čisto drug sistem.

Moji občutki glede (slovenskega) internata so mešani.

ojej kam smo zabredli…

kot nekdo, ki se na angleške razmere kr dobro spozna lahko zatrdim, da tamkajšnji internati tudi niso medinmleko varianta tako da….

Dejstvo je, da pa vsi tamkajšnji starši, tudi zelo dobro stoječi, razmišljajo o tem,da je zanje obveznosti do otrok konec, ko so le-ti stari 17 let (konec SŠ izobraževanja). Od takrat dalje je pomoč pri študiju, plačilo študija in nadaljne vzdrževanje stvar zrelega dogovora med otrokom in staršem. Starš ima popolno diskrecijsko pravico to vzdrževanje ali podporo otroku nuditi ali mu jo odtegniti.
No so tudi starši, ki “visijo” na otrocih tudi ko le-ti še študirajo in potem taki otroci veselo bluzijo kot pri nas ali mediteranu….(mam enga tacga sodelavca katerega družinski odnosi se mi zdijo čist sick)

No kot smo videli tudi vse skandinavske države prakticirajo odgovornost otrok s tem, da jih starši vržejo čez prag ob polnoletnosti oz. končanju SŠ, enako v holandiji – se kar dobro spoznam tudi na razmere v teh državah…starši enostavno nimajo v sebi mnenja,d a bi morali še naprej “skrbeti” za polnoletne otroke, zavedajo se, da so jih vzgajali za samostojnost in da morajo sedaj dalje otroci preživeti sami. Tko to je :)))

Pri nas pa država podpira lenobo mladincev z uredbami, da so jih starši dolžni vzdrževati! Total narobe svet! Naj bi država uredila, da so preživnine na nivoju vsaj polovice stroškov za nepolnoletne otroke in zavezala očete k skrbi za le-te in uzakonila obveznost stikov! Ter strogo kaznovala vse, ki za otroke ne skrbijo in jih zanemarjajo. Potem bi se verjetno tudi pri 18tih letih otrok lahko zrelo vsedel s staršema za mizo in se pogovoril o svojih željah in zaprosil starša za podporo. Starša pa bi mu podporo lahko seveda nudila po svojih zmožnostih in vesti ampak staršem je potrebno omogočiti,d a se odločajo koga bodo podpirali in koga ne. Sej gre za njihov denar vendar in sedanja ureditev, da mora starš financirat looserja pa džankija pa lenuha je čisto bolna!

Tista hčerka iz prvega posta živi kao sama (najem), menja šole, da ima status in dela in ker definitivno ne izpolnjuje zakonskega določila o rednem šolanju (poudarek je na rednem in to nekateri sodniki že čedalje bolj upoštevajo v sporih!!!) ne sme biti upravičena še do preživnine. Pika. Če bi bila z očetom v dobrih donosih bi ji ta kaj primaknil, sej men tudi moj oče vse odkar sem zaposlena primakne kar zajeten kupček denarja (kakšno dodatno plačo, pa moja ni lih povprečno majhna ali dve) vsako leto pa bom lihkar 50 let stara :))

osnovni post piše besna tanova, ki ji gre v nos najbrž ogroooomna preživnina za 20 letnega otroka. ti prostodušno priznaš, da te foter že 50 , ja petdeset let podpira na vseh koncih in krajih, medtem ko ta 20 letnica, ki tudi dela, po tvoje ni več hči svojega očeta. V Sloveniji je najbolj normalno, da starši dajejo do smrti vse kar imajo viška otrokom, jim kupujejo stanovanja, skrbijo za njihove otroke, problem je samo pri ločencih, ki bi z 18 leti otrok radi prekinili vse stike očitno. če imajo nove otroke, pa bo prišla v poštev prva alineja (cankarjanstvo do smrti).

Hm…kaj je zapisano v sodbah? V družinskih zadevah se na sodišču izreče marsikaj in marsikaj je kaznivega, a obravnava ni javna in tudi ni case, če ni prič, ki bi bile pripravljene spregovoriti o tem. Tu je le beseda proti besedi. In pravno formalno če otrok izpolnjuje vse pogoje, žal mora biti plačana preživnina, pa če tudi je dodnica sugerirala kaj in kako.

Kar se tiče pa one najemnine, za to je pristojen drug organ. Na DURS prijavite tega partnerja, ker oddaja stanovanje in ob tem očitno ne plačuje davkov in na inšpektorat.

No, po drugi strani bo pa tvoj partner lahko uveljavljal VDČ.

Pa smo pri še eni sprevrženosti sistema. “Otrok” lahko dela prek ŠS, nekaj zasluži, hoče vložit svojo samostojno dohodninsko napoved kot vsak normalen davčni zavezanec, pa ga starši lahko pošteno finančno zafrknejo, če ga uveljavljajo kot VDČ – ker oni namreč s svojo vlogo povozijo njegovo odločbo. Torej se ne more sam odločat o tem, ampak je to spet – čeprav je polnoletna oseba – stvar staršev.
In to, da starši uveljavljajo VDČ, čeprav otrok vloži svojo napoved, se dogaja tako pri ločenih kot poročenih parih.

osnovni post piše besna tanova, ki ji gre v nos najbrž ogroooomna preživnina za 20 letnega otroka. ti prostodušno priznaš, da te foter že 50 , ja petdeset let podpira na vseh koncih in krajih, medtem ko ta 20 letnica, ki tudi dela, po tvoje ni več hči svojega očeta. V Sloveniji je najbolj normalno, da starši dajejo do smrti vse kar imajo viška otrokom, jim kupujejo stanovanja, skrbijo za njihove otroke, problem je samo pri ločencih, ki bi z 18 leti otrok radi prekinili vse stike očitno. če imajo nove otroke, pa bo prišla v poštev prva alineja (cankarjanstvo do smrti).[/quote]

Draga moja, stvar je v tem, da mene moj oče prostovoljno podpira že skoraj 50 let in to je to. Imamo tako kulturo, da starši podpirajo otroke do smrti, sej lih u tem je keč! Ampak obstaja pa cela gora otrok, ki se s svojimi nesmrtno skregajo (pa so tastari poročeni ali ločeni) in taki pač ne uživajo finačne podpore (tko pač je). Stvar je predvsem v medsebojnih odnosih in PROSTOVOLJNOSTI. Obveznosti pa po 18 letu NE bi smelo več biti. Pika! Še najmanj pa je obveznost sprejemljiva v primeru polnoletnosti in večkotočitne zlorabe statusnih možnosti.

osnovni post piše besna tanova, ki ji gre v nos najbrž ogroooomna preživnina za 20 letnega otroka. ti prostodušno priznaš, da te foter že 50 , ja petdeset let podpira na vseh koncih in krajih, medtem ko ta 20 letnica, ki tudi dela, po tvoje ni več hči svojega očeta. V Sloveniji je najbolj normalno, da starši dajejo do smrti vse kar imajo viška otrokom, jim kupujejo stanovanja, skrbijo za njihove otroke, problem je samo pri ločencih, ki bi z 18 leti otrok radi prekinili vse stike očitno. če imajo nove otroke, pa bo prišla v poštev prva alineja (cankarjanstvo do smrti).[/quote]

Draga moja, stvar je v tem, da mene moj oče prostovoljno podpira že skoraj 50 let in to je to. Imamo tako kulturo, da starši podpirajo otroke do smrti, sej lih u tem je keč! Ampak obstaja pa cela gora otrok, ki se s svojimi nesmrtno skregajo (pa so tastari poročeni ali ločeni) in taki pač ne uživajo finačne podpore (tko pač je). Stvar je predvsem v medsebojnih odnosih in PROSTOVOLJNOSTI. Obveznosti pa po 18 letu NE bi smelo več biti. Pika! Še najmanj pa je obveznost sprejemljiva v primeru polnoletnosti in večkotočitne zlorabe statusnih možnosti.[/quote]

saj pravim, s polno ritjo je lahko srat. če malo pogledaš okoli, boš videla, da mladi komot dobijo delo preko servisa, nikakor pa ne dobijo službe. Če bi imel tvoj foter drugo babo, ki bi ga nagovarjala proti otrokom, bi immela pri 50tih malo več izkušenj kot jih imaš kot večna mansardnica, ki ji oče primakne, ko ji proti koncu meseca zmanjka.

Draga moja, stvar je v tem, da mene moj oče prostovoljno podpira že skoraj 50 let in to je to. Imamo tako kulturo, da starši podpirajo otroke do smrti, sej lih u tem je keč! Ampak obstaja pa cela gora otrok, ki se s svojimi nesmrtno skregajo (pa so tastari poročeni ali ločeni) in taki pač ne uživajo finačne podpore (tko pač je). Stvar je predvsem v medsebojnih odnosih in PROSTOVOLJNOSTI. Obveznosti pa po 18 letu NE bi smelo več biti. Pika! Še najmanj pa je obveznost sprejemljiva v primeru polnoletnosti in večkotočitne zlorabe statusnih možnosti.[/quote]

saj pravim, s polno ritjo je lahko srat. če malo pogledaš okoli, boš videla, da mladi komot dobijo delo preko servisa, nikakor pa ne dobijo službe. Če bi imel tvoj foter drugo babo, ki bi ga nagovarjala proti otrokom, bi immela pri 50tih malo več izkušenj kot jih imaš kot večna mansardnica, ki ji oče primakne, ko ji proti koncu meseca zmanjka.[/quote]

Ne sklepaj po sebi!
Ker sem se šolala v tujini sem bila “okužena” s samostojnostjo, tako da živim v najemu v Ljubljani in plačujem profitno najemnino (mansarda pri fortu je prazna…) za preko 100m2 veliko stanovanje (je pač bolj ugodno najet večjega, ker manjša so zelo draga in za 100 evrov več imaš lako normalno življnesko površino zase in za otroke, mar ne?), ker mi je premoženje in dediščino in vse kar so mi vmes podarili starši za vlaganje v skupno nepremičnino pokradel ex, ki še vedno čiča v skupnem premoženju. Tako da živim iz rok v usta in ker sem s starši v dobrih odnosih mi kaj primaknejo. Kje je tukaj problem? Poznam pa tudi 50letnice, ki od svojih očetov in njihovih novih partnerk kaj dobijo, denar ali usluge varstva otrok ali karkoli že, tkao da je vse odvisno od medsebojnih odnosov!

No in tudi sama si priznala, da mladi delo preko servisa dobijo in živijo bolje kot pa bi z začetniško plačo! Ko sem jaz pred 25 leti začela delat sva se z ex stiskala v kletni sobi pri tašči, ker si najmenine stanovanja z dvema plačama brez otrok pač nisva mogla privoščiti! Tale frčafela pa očinto živi v najemu in služi denar, tkao da…sej je lepo če bi foter kaj primaknil ampak vse je odvisno od njunih medosebnih odnosov.