Spoštovani!

Iščemo vse ki so bili dejansko izigrani iz strani sodnice Marjetke Kapler. Namreč meni je dodelila kljub vsem dokazilom plačevanje preživnine za otroka ki je star 20let in se vedno dela prvi letnik srednje sole. Sedaj pišemo pritožbo zaradi ponizevanj in pristrnskoti sodnice. Bi bilo zelo fino če se še kdo javi da skupinsko napišemo pritožbo na ministrstvo za pravosoddje in uzamejo zadevo pod drobnogled. Če bo treba se bomo mi tudi javno izpostavili, seveda z našim primerom, ker sodnica dejansko ni sodila po črki zakona ampak je povedala da je ona zakon v tej drzavi in bo tako kot njej paše. Prosim vas, ne tiščite več glave v pesek ampak vstnite in nekaj naredite za vaše pravice. Verjamem da med moškimi tudi kakšna ženska ki se ji je zgodila krivica. Dejmo neki narest da bojo sodišča vsaj nekako delovala po črki zakona in bo pravici zadoščena in ne kdo je komu bolj simpatičen. Take sodnice ne sodijo na sodišča.

Ne razumem, zakaj tak naslov?

Drugače se mi pa zdi, kolikor poznam zakone, da ona je razsodila po črki zakona, namesto da bi razsodila po zdravi pameti – predvidevam namreč, da je ta “otrok” dejansko formalno vpisan v prvi letnik srednje šole. S tem je našim zakonom zadoščeno in nastane dolžnost preživljanja. Kako je to kompatibilno z zdravo pametjo, je pa drugo vprašanje.

Zakaj tak naslov?? Ker je oce dokazal da ji dejansko prezivnina ne pripada in je sodnica ko ji je povedala kaj naj naredi da dobi prezivnino napisala se en narok!!!! Da otrok vsako leto izberedrugo srednjo solo in naredi izpit ali dva in da zivi v stanovanju ki kvazi placuje najemnino brez dokazil ker je stanodajalec partner njene mamice, in ker sodnica izjavi da je naklonjeno ubogemu otroku ki vsak mesec zaslzi preko ss cca 500e in bo vse naredila da jo bo oce se zivu, mi noben na tem bozjem planetu ne bo rekel da jesodila po crki zakona!!!! Tud noben mi ne bo rekel ker sem jest zaradi bolezni otrok ostala doma naj grem drzavo lupit ce imamo dovolj zanas. In dovolj mi je bolanih zens na visokem polozaju ki si lahko vse dovolijo in se izivljajo nad ljudmi. Kar leti tudi na csd in njihove briljantne svetovalke. Prevec je ocetov ki se jim godijo krivice!!!! Sem slisala veliko izpovedi pa sem mislila da lazejo in je cas da neki naredijo za svoje pravice

preveč je otrok, ki se jim godijo krivice, ne pa očetov ali mam.
Če imaš otroka skrbi zanj, če je bolan ali ima posebne potrebe skrbi zanj. Če je polnoleten in se ne šola, ter ne dela izključno po svoji krivdi, ga vrzi na cesto, Le s tem mu boš v resnici pomagal.
Ti oče pa se vprašaj, kako bi ravnal, če bi z mamo otroka živeli v eni družini. Bi ga v tej isti situaciji res postavil na cesto ali bi mu dovolil, da se kako leto še šlepa pri vama? Če ja potem mu tudi sedaj preživnino plačuj. Če ne potem te podpiram in seveda preživnine ne plačuj.

da ločeni starši v Slovneiji nimajo pravice odločati ali bodo polnoletnega otroka, ki muti, postavili na realna tla in mu tudi z brco čez prag “pomagali”, da končno odraste. Za obvezno preživnino bi morala veljati popolnoma enak pravila kot veljajo za štipendije, le enkrat lahko obiskuješ en letnik – basta. Seveda pa naj bi veljajo tudi priporočilo, da se otrokom, če so vpisani (ali pa tudi če niso) preživnino pač plačuje prostovoljno in bi zato verjetno morale veljati kakšne olajšave pri davkih ali kaj podobnega, ki bi spodbujale podpiranje otrok.

Je pa tukaj najbolj kriva slovenska država, ki s svojo zakonsko ureditvijo polnoletne državljane naprtiti staršem na grbo – le dolžnost, pravic pa staršem ne a nobenih!!!!. V drugih evropskih državah polnoletneži pač pridobijo tudi dolžnosti in te dolžnosti so staršem odvzete iz grbe. Poznam primer Švedske, kjer se preživnine po 20 letu ne plačujejo več. Če študiraš najameš posojilo in ga potem celo življenje vračaš..obresti in ostalo so za tak namen minimalne. Tam ni nikakršne navade, da bi starši preživljali in podpirali otroke po tem, ko končajo srednjo šolo oz. ko postanejo polnoletni. Otroci poročenih ali ločenih staršev ob polnoletnosti letijo čez prag in se morajo osamosvojiti. Ampak saj pravim…deloma pri osamosvojitvi pomaga država in to spodbuja s svojo regulativo in sistemom socialne varnosti. Podobno je tudi drugod v “urejenem svetu”…mladi ljudje pa živijo skromno oz. v skladu z rezultati svojega dela. To je odraščanje!

pri nas pa pričakujemo tožbo za znižanje preživnine, ker si je oče omislil še enega otroka. 🙂 in bo potem, ko bo ta otrok rojen, dokazoval, da prvima dvema, ki že obiskujeta fakulteti, ne more več plačevati preživnine, ker mora skrbeti za novega.

dejstvo je, da po konačenm šolanju OBA starša lahko prenehata skrbeti za otroka, ne samo tisti, ki plačuje preživnino. kako pa to zgleda, da oče neha s plačevanjem, mama pa otroka še naprej živi. aja, no, mama ga MORA živet, ker … se spodobi, mar ne. svojega otroka ne boš metal iz stanovanja, ker se ne more zaposliti, je padel v šoli in se pobira, se še išče, je zabluzil, za kar sta itak vedno odgovrona oba starša. lahko pa zavezanec za plačevanje preživnine reče basta, ne bom več plačeval, adijo.

dragi očka, vzemi svojega otroka k sebi in ga ŽIVI, pa ti ne bo treba plačevati preživnine. namesto, da se repenčiš, se pogovori z otrokom kaj razmišlja o prihodnosti, ker očitno je tvoja hči pametna in pridna, da dela preko študenta. ne lenuhari, samo da lahko dela, mora bit vpisana v neko šolo, sicer preko študenta ne more delati. razmišljaj, mladi danes živijo v začaranem krogu.

očitno tudi mama skrbi zanjo, ker živi v stanovanju maminega novega partnerja in mama ji najbrž tudi daje nekaj danerja. glede na to, da pa ti nimaš najmanjšega pojma o njihovih relacijah, pa predvidevam, da ti eden izmed tistih očetov, ki so jim otroci samo “kredit” – preživnina in bi se ga sedaj pač rad rešil. bljak.

Se popolnoma strinjam z včeraj: Naredi po svoji vesti, kot bi naredil, če bi otrok živel pri tebi.

Konkretno: prejšnji teden sem starejšega otroka, ki mu pri 24 letih manjka 6 izpitov in magistrska naloga, vprašal, kakšne ima plane za dokončanje. Njegov odgovor je bil: “Še dve leti, kolikor mi pripada štipendije.” Potem sem mu namignil, da bi bilo fer, da pokliče mamo in ji pove, da ne misli redno izpolnjevati svojih obveznosti in da naj tudi ona preneha plačevati preživnino. In sva se skregala :).

Kaj želim povedati? Bodimo toliko odgovorni in fer tudi do bivših, da ne plačujejo lenim odraslim otrokom in s tem samo podpirajo lenobo naših otrok.

Je pa dejstvo, da tisti, pri kateremu otrok ne živi, nima možnosti odločanja o študiju, kar itak da ni OK. Če se v “normalni družini” starša odločita, da gre otrok po srednji šoli delat, gre pač delat in nima izbire. V enostarševskih pa se do konca izkorišča drugega starša, da plačuje do onemoglosti. Strinjam se s predhodnikom, da bi moralo biti enako, kot pri državnih štipendijah. Za vsak letnik samo enkrat pripada štipendija, če ponavlja, štipendija miruje. Miruje lahko samo eno leto in konec.

Tole pa tako podpišem.

Dal skozi tudi znižanje, ki pa ga ni dosegla. Oba z novim sta vedela, da je treba preživljati tudi otroke iz prejšnjih vez. Zavestno sta se odločila za novega otroka, kar ne more biti razlog za znižanje plačevanja starejšim otrokom. Bori se na sodišču, meni je uspelo.

Kar se pa začaranega kroga tiče, kot ga omenjaš, se sploh ne strinjam. So nevzgojeni in leni. Ampak ne kar cele generacije, ti zelo posplošuješ. Veliko jih je zelo fejst otrok, ki so pridni delavni itd. Samo če jih matere spodbujajo, naj kar zavlačujejo s študijem, delom itd., ker mora oče itak plačevati preživnino, potem pa ni čudno, da so nekateri tudi taki. Ampak za to so krivi sami starši, ker jih ne znajo vzgojiti. Manjka nam vsem skupaj šola pokojnega Ruglja.

močno dvomim, da mi otroka postavil pred vrata, pa tudi ne moreš ga, ker je pri tebi stalno prijavljen. lahko pa kot zavezanec za preživnino nehaš le to plačevati, pa naj se drugi starš sam ubada s preživljanjem vajinega skupnega otroka.

absolutno ne podpiram lenobe, moja otroka oba ob študiju delata, ampak da se pa en starš lahko kar tako odpove skrbi za otroka, drug se pa iz moralnih in etičnih razlogov ne, se mi zdi pa skrajno blesavo in nefer. vsi vemo, kako odrasli težko dobimo službe, mladi še toliko težje. koliko je potem kriv otrok, star 19, 20 let, ki NE dobi zaposlitve drugače kot preko študenta, za kar pa mora biti vpisan v neko šolo, ki jo obiskuje ali pa je vpisan samo fiktivno? samo za primerjavo … postelja v študentu znaša polna cena 100-120 eur, telefon cca 30 eur, hrana, oblačila, obutev … pa je to vse, kar naj bi mlad človek imel? morda varčevanje za vozniški izpit, nakup (rabljenega) avta, obiskovanje kakega tečaja za širjenje znanja … če pa res še zraven študira in ima študij, pri katerem mora na mesec dati za material vsaj 100 eur, pa raje več, potem pa … se sploh nimamo kaj pogovarjati o tem ali preživnina ja ali ne.

Oče je prenehal plačevati preživnino z mesecem,ko ni bilo več statusa.Otrok se je trudil,da bi najdel službo,poskušal marsikaj,žal se ni izšlo kot je mislil.Postavil si je cilje,da naslednje leto začne s študijem,ki ga je že prvotno bolj veselil.Oče,ki je sicer oh in sploh (on misli),ni v tistem času za svojega otroka dal niti centa,niti mu kupil npr. čevljev,majce,ga kam peljal.Skratka zero! Normalno,da je bilo vse na meni,kako pa naj,naj otroka postavim zaradi tega pred vrata?!?
Zame tukaj niso potrebne besede,dejanja so povedala vse!

podpišem. točno to sem želela tudi jaz povedati. to se dogaja, to je realnost. tudi meni so na csd rekli, da lahko hči postavim pred vrata, če ne bo nadaljevala študija (in zakaj bi ga, kje pa piše, da mora vsak otrok po končani SŠ naprej na faks). kot bo njen oče nehal plačevati preživnino, jaz lahko odtegnem svoj del. in kaj potem? naj otroka, za katerega sem skrbela 19 let in je moja kri, kar na cesto postavim ali mu dam ultimat, da si mora v pol leta najti službo? kako pa si jo bo najdla, če jo jaz že več kot leto dni iščem?

takih dilem v dvostarševskih družinah ni, mar ne. tam se za otroka normalno skrbi dalje, skrbta oba starša, v našem priemru pa kot da zavezanec za prežvinino komaj čaka, da si preživnino sname z ramen.

močno dvomim, da mi otroka postavil pred vrata, pa tudi ne moreš ga, ker je pri tebi stalno prijavljen. lahko pa kot zavezanec za preživnino nehaš le to plačevati, pa naj se drugi starš sam ubada s preživljanjem vajinega skupnega otroka.

absolutno ne podpiram lenobe, moja otroka oba ob študiju delata, ampak da se pa en starš lahko kar tako odpove skrbi za otroka, drug se pa iz moralnih in etičnih razlogov ne, se mi zdi pa skrajno blesavo in nefer. vsi vemo, kako odrasli težko dobimo službe, mladi še toliko težje. koliko je potem kriv otrok, star 19, 20 let, ki NE dobi zaposlitve drugače kot preko študenta, za kar pa mora biti vpisan v neko šolo, ki jo obiskuje ali pa je vpisan samo fiktivno? samo za primerjavo … postelja v študentu znaša polna cena 100-120 eur, telefon cca 30 eur, hrana, oblačila, obutev … pa je to vse, kar naj bi mlad človek imel? morda varčevanje za vozniški izpit, nakup (rabljenega) avta, obiskovanje kakega tečaja za širjenje znanja … če pa res še zraven študira in ima študij, pri katerem mora na mesec dati za material vsaj 100 eur, pa raje več, potem pa … se sploh nimamo kaj pogovarjati o tem ali preživnina ja ali ne.[/quote]

Zdej si vse skupaj zmešala. Otroka jasno ne vržeš iz stanovanja, mu pa poveš pravila igre v svojem stanovanju. Pravila igre so pa odgovornost, pridnost, poštenost…A tebi se zdi to normalno, da pri 20ih dela 1. letnik srednje šole, oče mora pa to, brez pravice ugovarjanja, finančno podpirati. Oprosti, meni se to zdi izprijeno, pokvarjeno do obisti. In to predvsem od matere, ki to podpira in ker je tako vzgojila njunega sina.

Kar pa se tiče morale in etike: Življenje je trdo in lepo. Otroke smo dolžni vzgojiti v delovne in odgovorne odrasle osebe, ne v izkoriščevalce. Razumem, da ni služb, ampak to ne pomeni, da potem lahko doma ležijo in ne primejo za metlo, čeprav imajo visoke izobrazbe. Za tiste, ki so pripravljeni delati, se delo vedno najde.

OK, če se vpiše v šolo zato, da bo delal. Sam zakaj mora potem oče plačevati preživnino zanj, saj dela. Ajaaa…ker ga mama razvaja in ga ima zastonj na stanovanju in hrani, pa mora potem še fotr prispevati svoje, saj je itak on za vse kriv. Sine pa ima ves svoj keš zase; je le mamin sinek. To je morala in etika večine slovenskih samohranilk. Navezale so se na sina, mu pisale domače naloge, govorne vaje… V sredni se je ustavilo, ker je zanjo pretežka. Ampak sine naj le študira, naj ima status, da bo le tastar plačeval čimveč in čimdlje..

Ni nam izhoda in niso krivi Janša, Kučan, tajkuni, državna uprava, gospodarstvo, sodstvo itd… Sami se bomo uničili s tem razmišljanjem, da mora država poskrbeti za nas in za naše otroke. Da je potrebno otroke živeti, dokler revčki ne pridejo k sebi in ne dobijo res dobre službe.

A1A: kateri sin in kateri sin živi doma pri mami? kolikor sem prebrala naslovno temo ima oče HČERKO, ki ne živi doma, ampak v stanovanju maminega partnerja. sin, ki ga opisuješ ti, najbrž izhaja iz kakšne tvoje frustracije. 🙂

mogoče bi bilo dobro, da ponovno prebereš moje komentarje in komentar osebne izkušnje, da si razširiš horizont in pogobiš uvid v zadevo. če je pri tebi sončno to še ne pomeni, da je tudi na drugem koncu slovenije. ja?

močno dvomim, da mi otroka postavil pred vrata, pa tudi ne moreš ga, ker je pri tebi stalno prijavljen. lahko pa kot zavezanec za preživnino nehaš le to plačevati, pa naj se drugi starš sam ubada s preživljanjem vajinega skupnega otroka.

absolutno ne podpiram lenobe, moja otroka oba ob študiju delata, ampak da se pa en starš lahko kar tako odpove skrbi za otroka, drug se pa iz moralnih in etičnih razlogov ne, se mi zdi pa skrajno blesavo in nefer. vsi vemo, kako odrasli težko dobimo službe, mladi še toliko težje. koliko je potem kriv otrok, star 19, 20 let, ki NE dobi zaposlitve drugače kot preko študenta, za kar pa mora biti vpisan v neko šolo, ki jo obiskuje ali pa je vpisan samo fiktivno? samo za primerjavo … postelja v študentu znaša polna cena 100-120 eur, telefon cca 30 eur, hrana, oblačila, obutev … pa je to vse, kar naj bi mlad človek imel? morda varčevanje za vozniški izpit, nakup (rabljenega) avta, obiskovanje kakega tečaja za širjenje znanja … če pa res še zraven študira in ima študij, pri katerem mora na mesec dati za material vsaj 100 eur, pa raje več, potem pa … se sploh nimamo kaj pogovarjati o tem ali preživnina ja ali ne.[/quote]

Zdej si vse skupaj zmešala. Otroka jasno ne vržeš iz stanovanja, mu pa poveš pravila igre v svojem stanovanju. Pravila igre so pa odgovornost, pridnost, poštenost…A tebi se zdi to normalno, da pri 20ih dela 1. letnik srednje šole, oče mora pa to, brez pravice ugovarjanja, finančno podpirati. Oprosti, meni se to zdi izprijeno, pokvarjeno do obisti. In to predvsem od matere, ki to podpira in ker je tako vzgojila njunega sina.

Kar pa se tiče morale in etike: Življenje je trdo in lepo. Otroke smo dolžni vzgojiti v delovne in odgovorne odrasle osebe, ne v izkoriščevalce. Razumem, da ni služb, ampak to ne pomeni, da potem lahko doma ležijo in ne primejo za metlo, čeprav imajo visoke izobrazbe. Za tiste, ki so pripravljeni delati, se delo vedno najde.

OK, če se vpiše v šolo zato, da bo delal. Sam zakaj mora potem oče plačevati preživnino zanj, saj dela. Ajaaa…ker ga mama razvaja in ga ima zastonj na stanovanju in hrani, pa mora potem še fotr prispevati svoje, saj je itak on za vse kriv. Sine pa ima ves svoj keš zase; je le mamin sinek. To je morala in etika večine slovenskih samohranilk. Navezale so se na sina, mu pisale domače naloge, govorne vaje… V sredni se je ustavilo, ker je zanjo pretežka. Ampak sine naj le študira, naj ima status, da bo le tastar plačeval čimveč in čimdlje..

Ni nam izhoda in niso krivi Janša, Kučan, tajkuni, državna uprava, gospodarstvo, sodstvo itd… Sami se bomo uničili s tem razmišljanjem, da mora država poskrbeti za nas in za naše otroke. Da je potrebno otroke živeti, dokler revčki ne pridejo k sebi in ne dobijo res dobre službe.[/quote]

Moj primer nima s to trditvijo nobene veze. Še na misel mi ne pride ta razlog za status…
Otrok je malo “iztiril”, ko v mnogih dvostarševskih družinah,naj ga v stiski,vržemo na cesto????
Zame je primer, ko oče pozna zadevo,za kaj gre (vsaj bi naj vedel,al kaj je delal na debatah,ko je pa res svojega otroka povabil ven na pijačke…. – lahko bi tudi mene vprašal,samo to je že another story….),pa neha s plačevanjem preživnine,niti ne pelje kot najati svojega lastnega otroka morda s seboj na dopust,na pico,v trgovino po čevlje ipd. (kaj šele povabi k sebi za nekaj časa stanovat….), enako kot da bi jaz otroku rekla,od danes naprej ti ne dam več “kruha”.

A1A: Samo, da te popravim. O študiju ima možnost soodločati tudi starš pri katerem otrok ne živi. Če ne gre soglasno, je potrebno pač jit na sodišče.

Hči ali sin, nepomembno. Poanta ostaja. Mama odrasli hčeri omogoča lagodno življenje, hkrati je sproducirala fiktivno najemno pogodbo, da nabija stroške, s čimer lupi bivšega. Samo ne mi rečt, da je normalno, da moški računa najemnino hčeri svoje partnerke.

Koliko enega sovraštva do bivšega je v njej, da ima čas se s takimi stvarmi ukvarjati, namesto da bi srečno živela s tanovim in pametno vzgajala hči. Vse drugo jo zanima, to, da ima 20letnico v prvem letniku SŠ, pač ne.

tebi ni pomoči MIKI. Zakaj bi ti hodil na sodišče? O študiju moje 20 letne hčerke lahko odloča samo ona sama saj je polnoletna. Z očetom sva jo dolžna vzdrževati. Če ni, pa itak tudi vojska ne more vzeti.

Soodločanje staršev o študiju pri polnoletnem otroku je samo še v tem da se usedejo skupaj in pogovorijo o tem študij da ali ne. S tem, da v enostarševskih drugi starš nagaja (ali noče plačevati študija, ali pa podpira lenobo in šlepanje po različnih faksih), v dvostarševskih pa ponavadi oba družno sončku rit odnašata.

Avtor-ica je očitno ta nova, ker v drugem prispevku piše v ženskem spolu.

Po mojem je formalno pogoj za plačevanje preživnine dejansko izpolnjen in tukaj potem po slovenskih zakonih ni kaj dosti praskati.
Je pa seveda tak sistem zgrešen tudi za otroke poročenih staršev. Po srednji šoli, ko ima ta “otrok” volivno pravico in orožni list (se pravi, vozniški izpit za avto, s katerim vsake toliko tudi koga ubijejo), hkrati pa prevzame popolno kazensko odgovornost za svoja dejanja, je prav poniževalno, da je pa finančno odvisen od staršev. In poniževalno do staršev, da jih lahko celo vlači po sodišču, če se njim zdi, da bi bil čas, da se tudi finančno osamosvoji.
Na Norveškem študenti lepo vzamejo študentsko posojilo, staršem ne pripada več olajšava za VDČ in zgodba je s tem končana. Študenti so potem toliko bolj zainteresirani, da čim prej končajo študij, starši pa ne morejo biti izigravani. Sicer glede na to, da je tukaj Slovenija, bi seveda bil podoben sistem gotovo postavljen šlampasto in zelo hitro bi se našle luknje za izigravanje in izkoriščanje, to mi je kristalno jasno. Mi smo kot narod premalo zreli za takšne odrasle sisteme in moramo otroke lepo ujčkati do 26. leta.

tebi ni pomoči MIKI. Zakaj bi ti hodil na sodišče? O študiju moje 20 letne hčerke lahko odloča samo ona sama saj je polnoletna. Z očetom sva jo dolžna vzdrževati. Če ni, pa itak tudi vojska ne more vzeti.

Soodločanje staršev o študiju pri polnoletnem otroku je samo še v tem da se usedejo skupaj in pogovorijo o tem študij da ali ne. S tem, da v enostarševskih drugi starš nagaja (ali noče plačevati študija, ali pa podpira lenobo in šlepanje po različnih faksih), v dvostarševskih pa ponavadi oba družno sončku rit odnašata.[/quote]

LIKE 🙂