Pokličem par naslovov za “nevidni zobni aparat”. Promovirajo brezplačni prvi pregled, kjer se z zdravnikom opravi pogovor, načrt itd.

Prva stvar, ko stopim v ordinacijo – sestra na telefonu. Niti toliko niso, da pacienta sprejmejo v ordinacijo, da se teh pet / 10 minut posvetijo samo njemu. OK. Zobozdravnice sploh ni v ordinaciji. Vmes mi prestrašena asistentka kaže orjaške škatle s temi opornicami, škatlico, opremo za čiščenje itd in me vpraša, ali me še kaj zanima. Ja, seveda me zanima, ampak to bom vprašala ortodontko menda!!???

Jo gre iskat. Ona pride. Srbkinja, rahlo neurejenega videza, že takoj v neki obrambni pozi. Rečem, da bi rada predstavila svoje stanje, pričakovanje itd… ona reče: “Može”.

Može. Ona v slovenski ordinaciji popolnoma brezbrižno, na “dolmivisizavse” frekvenci meni reče “može”.

Že kar tukaj bom zapisala, zakaaaj in od kod se je uveljavila norma, da se lahko v zdravstvu pri nas govori v tujem jeziku? Poleg tega v tej brezbrižni napol arogantni drži. In potem dalje.

Preden se vsedem na stol, ona reče: “ajde”.

Ajde. Ne “izvolite”. Ampak ajde. Ali je mislila, da bo s tem izpadla bolj domače, sproščeno itd… Ne!. Izpadla je primitivno, nezainteresirano. Jaz nisem njena znanka, s katero se ona po pol ure na telefonu poslovi z ajde.

Aha, potem, ko greva malo skozi in mi pove, da se pri meni itak ne da skoraj nič naredit, se vsede na svoj stol, se vrti na njem in zraven srka kavo. Polno šalco kave srka, medtem ko se pogovarja z mano.

Balkanski primitivizem. Nespoštljiva obravnava pacientov.

In še nekaj. Strokovno vprašanje za stroko: Če me aparat poslika in poskenira, če računalnik potem določi mojo idealno linijo zob in če mašina na podlagi teh izračunov vrže ven te “nevidne” opornice, khm, khm, slovenske izdelave, zakaj potem sploh potrebujem ortodonta? Zakaj ne gre preprosto na slikanje zob na železniško postajo, fliknem slike v računalnik, od tam jih pošljem v 3d mašino na neko firmo in mi jih flikne ven? Čemu meni ortodontka “može” in “ajde” … če ni ona tista, ki bo karkoli sploh določala, risala linijo, določala kote, me obravnavala kot individualen primer?

Vse je šlo v k.

In zdaj sem naročena pri novi. Je baje s Hrvaške. V Slo.

Ali še obstaja kak slovenski ortodont?

Spoštovani,

zahvaljujem se vam za vaše sporočilo in povsem razumem vašo zgroženost. Način obravnave, kot ste ga opisali, je res vse prej kot primeren. Nadaljnjih komentarjev v zvezi s tem se bom vzdržala. Bom pa skušala odgovoriti na vprašanje, ki ste ga naslovili stroki. Ortodontsko zdravljenje je proces, ki se vedno začne z natančnim razgovorom in kliničnim pregledom (ki ga opravi seveda ortodont), na podlagi česar ugotovimo, kakšne so želje, težave oz. pričakovanja pacienta. Sledijo diagnostični postopki in natančna analiza vseh pridobljenih podatkov. Na podlagi analize pacientovega stanja se izdela individualen načrt zdravljenja. Pri načrtovanju zdravljenja skušamo v največji možni meri upoštevati tudi pacientove želje in pričakovanja.   Dober načrt ortodontskega zdravljenja je najpomembnejši dejavnik za uspešen rezultat zdravljenja. Načrt zdravljenja zajema tudi vrsto ortodontskega aparata, ki ga bomo za izvedbo zdravljenja uporabili. Tudi tu se skušamo približati pacientu in njegovim željam in tudi zmožnostim. Vendar je izbira samega aparata drugotnega pomena. Ortodontski aparat je zgolj orodje, s katerim ortodont izvede skrbno izdelan načrt ortodontskega zdravljenja. Noben še tako moderen in vrhunski ortodontski aparat pacientu ne koristi, če ni uporabljen na podlagi dobrega načrta ortodontskega zdravljenja. Tudi t.i. nevidne ortodontske opornice so torej zgolj orodje, s katerim izvedemo želene premike zob, ki jih predhodno natančno načrtujemo. Res je, da so na koncu opornice tudi rezultat digitalne tehnologije, vendar brez natančnih analiz in skrbnega načrtovanja ortodontskega zdravljenja opornice ne bi bile ustrezno pripravljene in izdelane. Res je tudi, da digitalizacija in umetna inteligenca omogočata marsikaj, še več pa obljubljata. Vendar so področja, kjer bo izkušen strokovnjak še vedno nepogrešljiv. In ortodontsko zdravljenje je ta hip zagotovo še vedno takšno področje. Na koncu sestavka se sprašujete, ali obstaja še kakšen slovenski ortodont. Seznam slovenskih ortodontov lahko najdete na spletni strani Slovenskega ortodontskega društva (www.ortodontija-drustvo.si) v zavihku “člani”. Naj ob tem še poudarim, da ortodont ni vsak zobozdravnik. Ortodont ali bolj natančno specialist čeljustne in zobne ortopedije je zobozdravnik, ki po končanem 6-letnem študiju dentalne medicine opravi še tri leta trajajočo specializacijo iz področja čeljustne in zobne ortopedije in jo zaključi z uspešno opravljenim specialističnim izpitom. Tudi po opravljenem izpitu mora redno izpopolnjevati znanje in to vsakih 7 let tudi dokazati in na ta način obnavljati licenco (dovoljenje) za opravljanje tovrstne dejavnosti.

Želim vam, da izberete strokovnjaka, ki bo znal prisluhniti vašim željam in bo zdravljenje načrtoval in izvedel v skladu s strokovno doktrino, in vas lepo pozdravljam. Srečno!

Stanka Herman