ENA BABICA IN DEDEK NE SMETA OBISKATI NOVOROJENČKA
Tvoja mama je pomoč, njegova je obisk? To si določila ti, al kaj?
Bila si živčna … in da pride moževa MAMA … kaj …. bi bila ti bolj živčna? Zakaj? Imaš dvojne kriterije … tvoja mama je o.k., moževa nobenih priložnosti?
In ja mož JE ena navadna copata, da ti dovoli tako manipulirati z njegovimi STARŠI.
Pravzaprav je tudi tvoja mami ene sorte copata, vsaj po tem, kar si napisala … je kar plesala po tvojih ukazih?
Za take ljudi imamo tudi en jasen izraz … reče pa se jim razvajenci (lahko pa tudi nevzgojenci, kakor ti je ljubše).
Ne morem verjeti, kako se nekatere obnašate 🙁
Sama iz določenih razlogov s taščo nisem imela kontakta 10 let. Ko sem zanosila, sem požrla stare zamere in ji dovolila, da je bila na nek način “zraven”.
Ko sem rodila, sem malce stran od doma, so me v bolnišnici obiskali moji in njegovi skupaj.
Ko sem prišla domov, so bili oboji vedno dobrodošli, prav tako svakinja z otroci. Je pa res, da sta bile tamalidve glih v letih, ko sta bile res non stop bolane in sem vedno prej vprašala (ker je svakinji bilo malce vseeno) če sta zdrave. In če sta bile, ni bilo niti najmanjšega problema za obiske. Res je, da so bili moji večkrat pri nama, ker je bila večja euforija prvega vnuka, tašči pa je bil tretji vnuk…pa še bližje so moji.
Pestovali so ga pa vsi po vrsti, tudi triletna sestrična…in je začuda preživel in se razvil v čudovitega fantka brez prosledic preveč obiskov.
No, niti moji niti njegovi ne živijo z nama in nobenih ne smatram za “obiske” ampak za “domače”.
Upam samo, da bo imel moj sine dovolj jajc, da eventuelni posesivnici ne bo dovolil takega obnašanja oz. še bolje, da bi bo našel normalno ženo.
NOVA BABICA
piše, kaj vse sta omogočila mladima, in misli da ji za to pripadajo večje pravice. Tudi midva z možem sva jima dala in omogočila vse: hišo, poslovnoi prostor, opremo do otroka pa nimava nobene pravice. V naši hiši je zaželen gost njena mama, sestra, in nihče od nas in naših sorodnikov.
Boli, pustimo jih pri miru, za otroka se ne pulimo, vemo pa, da bo počilo nekje drugje. To niso normalni odnosi, čudim se njeni mami, da ničesar ne reče, snaha pa je že omenjala, kako bo s prepisom. Ni dobila odgovora in ga še dolgo ne bo. Naj se “paca” in pritiska na sina. To je njuna stvar.
Dodala bom samo svoje mnenje in podlaga ji je en rojen otrok in kup žlahte,ki je že v prvem tednu tišala na obisk h nami.
Ni fora samo v tem, da se dojenček lahko okuži itd. Jaz nisem hotela obiskov vsaj 14 dni zato,ker sem bila sama ena revca. Izmučena, neprespana, šivana, komaj sem se premikala. Stanovanje je bilo v razsulu,kot v hlevu…..Moj ni tip za pospravljanje, jaz nisem bila zmožna. Še tistih par minut ko je mali spal sem se tudi sama spočila,na hitro zadremala. Tako je to, če sam skrbiš za vse. Zato, vse kar sem sprejela tistih 14 dni je bila pomoč. Obiski lahko vsaj mičkeno počakajo. Vsaj toliko da se mamica sestavi skupaj. Pa če je to prvi otrok je še toliko bolj naporno,ker nisi vsega tega novega navajen.
Če mi kdo garantira, da bo prišel otročka samo pogledat za 30 minut kar naj pride. Sam takega ni. Tega tudi ne moreš pričakovati od nekoga,ki se je pripeljal 1h daleč, samo zato, da bo otročka videl. Nimam srca, da ga bi po 30 minutah odslovila.
Avtorici pa tako. Če ga vidi ena stran žlahte naj ga vidi še druga. To res ni ne lepo, ne fer, ….sram jih je lahko. Meni bi bilo ob naslednjem srečanju nerodno pogledat v oči!
Oh, kakšne neumnosti pišete. Napišem vam mladim mamicam kaj dejansko pomeni…sem jima opremila stanovanje in nakupila opremo za dojenčka!
Kot prvo sem mama svoji hčerki, v drugo sem babica vnukinji in nazadnje tašča zetu.
Kot mama bom pomagala svojemu otroku, da si ustvari gnezdece za SVOJE življenje s svojo družinico.
Kot babica bom poskrbela, da bo vnukinja imela posteljico in ostale potrebne stvari za dojenčke.Ničesar nisem izbrala sama, ampak sta izbrala hčerka in zet in izbrano sem z zelo velikim veseljem kupila.Tudi pajacke sva z hčerko izbirale skupaj. Nikar mi zdaj ne kvasite, da se vtikujem in da imam nadzor, oz. da je hčerka mamina punčka.Trapasto od vas!
Kot tašča sem zetu naklonjena, ga cenim in spoštujem, ker ga je izbrala hčerka.Zet ceni mojo pomoč,sva prijatelja in ne čuti nobenega pritiska ali nadzora.
Skozi leta svojega življenja sta me osrečevala moja otroka in jasno mi je, da svojemu otroku pomagam. Jaz sem si že ustvarila svoje, otroka sta na začetku ustvarjanja in zakaj ne bi smela pomagati svoji hčerki? Mar ve ne boste pomagale svojim otrokom?
Hčerka je bila leto dni v službi po končanem študiju, zet pa zdaj zaključuje doktorat.Torej denarja ne more biti kaj dosti,a ne?
Mislim, da je bilo čisto prav, da sem pomagala svojim in pomagala bom dokler bom lahko.
Ve pa, ko boste babice, upam, da boste pametneje razmišljale, kot razmišljate in da ne boste v prazno sodile.Bodite odkrite do sebe, pa se spomnite, koliko so vam starši že pomagali.Pa vam je kdo rekel, da imajo nadzor nad vami?
Mlado družinico pustim lepo na miru, se ne vtikujem v njihovo življenje, kar se odločajo, se odločajo sami.Tudi za mesec dni brez obiskov pri bolanem nedonošenčku, je bila pravilna njuna odločitev.Sploh pa sta upoštevala nasvet pediatra.
Torej drage mamice, počistite svoj prag!
Nekaj mi pri tejle temi res ni jasno… Pa koliko časa trajajo obiski pri vas??
Pri nas so se namreč vsi oglasili (moji+njegovi+sestre+bratje+prijatelji) že v prvem tednu po prihodu domov, pa ni bilo nobenih problemov. Vsi so ostali največ pol urice, ker so logično razumeli, da sem izčrpana od hudega poroda in me niso želeli obremenjevati preveč. Še moj brat je prišel samo za toliko, da sva se ene pet minut ganjeno objemala, da je pogledal punčko in mi rekel, da naj se spočijem in pokličem, ko jih bom želela imeti na obisku. Njegova žena je še rekla, da naj kar pokličem, če bom imela kakšno vprašanje, želela nasvet ali zgolj moralno podporo. Še poljubčkali smo se in to je bilo to. Vsega skupaj slabih dvajset minut.
In nič od tega me ni niti malo obremenilo.. A vaša žlahta prihaja za cel dan?
Izmed vsega mi je ta ‘spis’ najbolj všečen.
Tudi drugi – kjer je bistvo to, da se NE HODI na obiske, da obremenjuješ – da samo pozdraviš, prineseš darilce, pogledaš………poklepetaš in povprašaš po morebitni pomoči…….vse pohvališ, NATO PA IZGINEŠ!!
Tako zoprni, nerazumevajoči kot so nekatere/i tukaj, so tudi na obiskih, srečanjih. Pa kdobi vas maral?
ma saj človek komaj verjame, ko prebere uvodni post in nekatere odgovore …
a ne morem si kaj, da ne povem, da najbolj prisrčni in najmanj žleht so tisti otroci, ki živijo v velikih družinah (sem spada tudi razširjena družina) in ki imajo med seboj zdrav odnos …in otrokom, ki so izpostavljeni normalnemu življenju, čisto nič ne manjka …le kaj boste, uboge v duhu… ko boste prinesle domov drugega ali celo tretjega otroka in boste res potrebovale nekaj pomoči?
sicer pa drage mamice …nekatere so obnašate, kot da ste s porodom zbolele za hudo boleznijo in zdaj rabite mesece, da pridete k sebi … nekatere pa ste s porodom v roke dobile ne otroka… ampak sredstvo s katerim boste izsiljevale vsepoprek … a vsaka palica ima dva konca …s prepovedjo obiskov taščam ne škodite samo babicam in dedkom … ampak škodite svojemu partnerskemu odnosu, svoji družini, predvsem pa svojemu otroku …ker vsak otrok ima dve babici in dva dedka …in tudi z vašim je tako …
saj veste kaj pravijo “kar seješ, to žanješ”…ali kot je napisal kerstnik – ti očeta do praga, sin tebe čez prag …
Ob rojstvu mojih otrok moja mati niti ni kazala zanimanja za obiske (ga ni niti prej niti kasneje), njegova mati pa je redno hodila k nam in mi razlagala, kako sem otroka narobe pokrila, kako naj obesim perilo, kako naj skuham……..nikoli ni ponudila konkretne pomoči, kosila mi ni nikdar skuhala ne ena ne druga, pa sem še vedno živa in zdrava :)))
Res pa je, da sem sedaj na svojem, takrat pa še nisem bila, in dokler si v tuji hiši, si pač tiho.
Glej tukaj ne govorimo o obiskih! Svojih in moževih staršev pač ne smatraš glih samo za obiske, ali pač? A niso to domači? Pa sploh gre za to, da enim staršem pustiš (se pravi se do njih normalno obnašaš), druge pa odrežeš, kot da so ena nadloga. Skratko totalno nespoštovanje, ki ga normalen otrok ne bi toleriral do svojega starša (če so odnosi normalni).
Kar se pa razsula v stanovanju tiče, se pa to ne zgodi v enem dnevu, ko pride mama s (prvim) otrokom domov. Pa tudi izgovor, da mož ni za pospravljanje … no, imam svoje mnenje o tem.
Glej tukaj ne govorimo o obiskih! Svojih in moževih staršev pač ne smatraš glih samo za obiske, ali pač? A niso to domači? Pa sploh gre za to, da enim staršem pustiš (se pravi se do njih normalno obnašaš), druge pa odrežeš, kot da so ena nadloga. Skratko totalno nespoštovanje, ki ga normalen otrok ne bi toleriral do svojega starša (če so odnosi normalni).
Kar se pa razsula v stanovanju tiče, se pa to ne zgodi v enem dnevu, ko pride mama s (prvim) otrokom domov. Pa tudi izgovor, da mož ni za pospravljanje … no, imam svoje mnenje o tem.[/quote]
Kaj hočeš.Nekateri možje/fantje majo tiste tri dni čas samo za proslavljanje rojstva, da ne govorim, da tudi papirje ni sposoben na CDS poslat.
Potem pa pazi, da se ti zgodi, da ne rodiš nedonošenčka, se nad inkubatorjem treseš za njegovo življenje in dobiš ob odpustu z intenzivne navodila, da ne sprejemaj obiskov. Ja, nekateri obiske zavračamo z dobrim razlogom.[/quote]
Dopuščam možnost, da ima tvoj otrok resne težave in je res bolje tako in tudi verjamem da dajejo zdravniki taka navodila.
Moja nečakinja je bila rojena v decembru, dolgo v inkubatorju. Vsak dan smo od sestrinega moža dobili nove slikice in filmčke. Po mobiju smo v direktnem prenosu poslušali tihi jok punčke. Starša sta se na intenzivni dogovorila (za nas veliko presenečenje) in smo kljub temu da je bil december, lahko prišli za 5 minutk pogledat punčko. Obe babici in jaz. Punčko so nam prepeljali v dugo sobo, stran od drugih otrok v inkubatorjih.
Po več mesecih ko je punčka prišla domov, smo jih obiskali doma mislim da naslednji dan. Umili smo roke, razkužili, nataknili obrazne maske. Tako smo prakticirali in pri nas ni bilo kakih kakih zdravstvenih težav iz tega naslova. Oba starša sta bila vesela, da smo to izkušnjo delili.