ENA BABICA IN DEDEK NE SMETA OBISKATI NOVOROJENČKA
Ne zaradi mame, ker ne sme na obisk, ampak zaradi odnosa žene do moža, ki moževim staršem prepove obiske in s tem že v štartu pokaže, koliko je ON vreden pri njej (ne njegovi starši, oni so itak manjvredni, ker so njegovi!)! Potem se te stvari smao stopnjujejo in možek nekega dne naleti na neke oči, ki ga razumevajoče gledajo in glavo, ki mu kima, pa se zaplete še v izvenzakonske posteljne aktivnosti…
po tej teoriji bi bili torej vsi otroci, ki so bili izpostavljeni tem dražljajem, živčni in razrvani? Na srečo je resnica daleč od tega. ampak v redu, imata pravico verjeti v karkoli. Moj hiperaktivni otrok (dokazana motnja) je bil več kot en mesec samo z menoj in mojim možem, ker smo takrat živeli v tujini. Pa ima vseeno ADHD. Marsikaj drugega vpliva na to kot dražljaji v prvih tednih. Večinoma, kot so mi rekli, je odvisno od genetike, potem pa še od minimalnih poškodb možganov ob porodu. Lahko bi še marsikaj napisala, ampak kot praviš ti ne gre za debato.
Moja mama naj bi bila pomoč, njegova pa kaj? Nadloga?
Kaj ni otrok od obeh? Vnuk od obeh?
In tudi tvoji mami naj ne bi govorila vse in svašta, samo zato ker je tvoja! Halooo!
Samo nasvet, pa če ti je prav ali ne: zdaj, ko si sama mama, je skrajni čas, da sprejmeš in prakticiraš spoštljiv odnos s svojo mamo! Ker vse to gleda tvoj otrok! In kar tvoj otrok vidi, se nauči! Prenašanje vzorcev, pa to, si slišala kdaj? Kakor ti delaš s svojo mamo, bo tvoj otrok s tabo!
Za “ni pravice na svetu”: Če boste malo podrobneje prebrali, boste videli, da sem objavila dva posta, pri čemer sem v prvem napisala, da si ne predstavljam, da moji in moževi bližnji tako dolgo ne bi videli novega člana družine. Kar pomeni, da bodo z obeh strani prišli na obisk takoj, ko prideva domov. Ko spoznajo dojenčka, pa si bomo vzeli par tednov zase.
Kar se tiče pa pomoči mame ali tašče pri gospodinjenju, ko bom doma po porodu, je pač tako, da sva z možem par, ki za take stvari skrbi sam in se nama pri najinih letih (30) zdi čudno, da bi prosila najini mami, da nama kuhata, likata itd. Te stvari bodo opravljene po prednostnem vrstnem redu in če bo likanje moralo malo počakati, pač bo. Drugačna situacija bi pa verjetno bila, če bi, Bog ne daj, bilo z nama z otrokom kaj zdravstveno narobe. Sicer pa na najini mami ne gledava kot na gospodinjski pomočnici, pač pa babici, ki bosta imeli več kot dovolj priložnosti za druženje z vnučkom.
Zdi se nama, da je rojstvo otroka nekaj, kar naju bo povezalo na povsem nov, drugačen način, oziroma naju že zdaj, ko trebušček raste:). Starševstva sva si zelo želela in bova skupaj skrbela za otroka, tako da ne vidim, kako iz moje objave sklepate, da take ureditve vodijo do propadlih zakonov.
Ne obsojam tistih, ki si te reči uredijo drugače, nama se pač zdi, da je tako v redu za nas in najini družini.
Ko se paru rodi otrok so postali družinica.Ko prinesejo domov malo štručko je to njihov sonček in prav je, da so prvi dnevi ( mesec dni ) samo njihovi. Morajo se spoznati in uživati v tem čudežu, se navaditi na spremembe in, ko je to mimo……je čas za obiske. Kaj so obiski? Naval radovednih oseb, ki hočejo vsi držati otroka na rokah, so glasni in pametni…dojenček pa naj pri tem uživa ali kaj? Ko obiski gredo……kako se vsi počutite? Dobro in spočito?Ali debatirata z možem kako so vsi pametni glede vzgoje in hranjenja vajinega otroka?Zakaj ne bi vse to počakalo vsaj mesec dni?
Če vam je zgoraj našteto fajn, potem delajte tako in drugim pustite, da delajo in odločajo tako kot si želijo.Ne pljuvajte, ne pišite neumnosti….sploh ta, ki že piše o ločitvah..bla, bla.Ste kot trop hijen in raje pametujte pri svojih taščah!
po tej teoriji bi bili torej vsi otroci, ki so bili izpostavljeni tem dražljajem, živčni in razrvani? Na srečo je resnica daleč od tega. ampak v redu, imata pravico verjeti v karkoli. Moj hiperaktivni otrok (dokazana motnja) je bil več kot en mesec samo z menoj in mojim možem, ker smo takrat živeli v tujini. Pa ima vseeno ADHD. Marsikaj drugega vpliva na to kot dražljaji v prvih tednih. Večinoma, kot so mi rekli, je odvisno od genetike, potem pa še od minimalnih poškodb možganov ob porodu. Lahko bi še marsikaj napisala, ampak kot praviš ti ne gre za debato.[/quote]
tu dodaj še cepljenja!!!!!!!!!!!!!!!
Ja potem pa vidim mamice v nakupovalnih centrih z novorojenčki v lupinici , kjer je res velika možnost okuž. Je pa res, da v zimskem času virusov kar margoli naokoli. Kljub vsemu pa mislim, da bi tudi druga babica in dedek lahko prišla pogledat svojega vnuka. Tudi sama imam dva otroka, pa nisem potrebovala pomoči babic, ko sem prišla iz porodnišnice. Saj rojstvo otroka ni bolezen. Ene mamice tame vsekakor pretiravajo.
Briga me, kaj govorite! Čisto nič me ne gane, moj otrok je moj in imam vso pravico narekovati kdo in kdaj bo prišel na obisk. Če pa spustite surlo, ker ne morete takrat ko vi hočete, je pa vaša stvar.
Za tisto ki pravi, da bo tudi moj otrok potem tako postopal kot jaz. Kar naj, imam hčerko in globoko verjamem v rek: tvoj sin je tvoj do njegove poroke, hči je pa tvoja vse življenje.
Heeej! Ti – praviš naupravičeno užaljeni ljudje – so pestovali tebe in tvojega moža kot dojenčka! Ti, ki si z njihovo nego in vzgojo zrasla v tako popolno osebnost, danes dvomiš, da bi bil tvoj otrok v njihovem naročju deležen še česa, razen ljubezni?
Ja, to pa res težko razumem. In še enkrat si preberi lasten, tokrat poudarjen tekst.
Meni pa je smešno, kako vse te novopečene mame, ki so ob rostvu prvorojenca vdarile karanteno prvih žnj mesecev, ob rojstvu drugega otroka klicarijo okoli, da kdaj bo kdo koooončoooo žeeee enkrat prišel na obisk, ker se bo njim zmešalo….ker so jih ponavadi imeli vsi pun kufer pri prvem otroku so ti obiski potem bolj redki…