Emigracija v katero državo?

Ok, v katero državo bi bilo najbolj fino emigrirati? Kar se tiče dela, plač, blaginje, itd.?

V mislih imam predvsem Nemčijo, Francijo, VB, Irsko, Kanado, ZDA, Avstralijo, Švico.

kamorkoli gres,bos moral delati kot zamorc.jaz sem bil eno leto v angliji in ti povem,da ni tako lepo,kot se govori.ce nimas kake visje sole,bos tam malo zasluzil.

No saj, z višjo šolo sem mislil.

CE NEZNAS PERFEKTNO PO ANGLESKO,BO TEZKO ZA SLUZBO.
NI SE LAHKO KAR TAKO PRESELITI V ANGLIJO.RES JE ,DA TAM NE DELAJO PROBLEMOV,VENDAR ZA STANOVANJEMORAS DATI ENOMESECNO PLACILO V NAPREJ.SOBA,KJER STA DVA STANE OD 60 FUNTOV NAPREJ NA TEDEN.CE SI PA KJE V CENTRU MESTA,JE PA SEVEDA DRAZJE.PLACO TI BODO DALI NIZJO,KER SI TUJEC.KAKSNO SLUZBO PA BI HOTEL?KAR TAKO JE BOLJ TEZKO POVEDAT.NIKAR NE VERJEMI VSEMU,KAR TI POVEDO.VECINA SE JIH HVALI,KER JIM JE NERODNO PRIZNAT,DA SO LE MALO NA BOLJSEM KOT DOMA.

Joj, Mates, ti pa res vse ves o vsem, ane? Od tega kako se TRENUTNO zivi v Angliji (ce se ne motim si ti na Slovaskem), do tega kako Grki niso pravi tipi za Slovenke,….

SKOPUSNIK: Sama zivim v Londonu 4 leta. Mesecno porabim cca £400 za najemnino in vse stroske (elektrika, plin, voda, telefon, internet, cistilka, Sky TV,…)
Za hrano porabim cca £200 na mesec, ampak to samo, ce jem samo doma in si tudi sama pripravim vse malice za v sluzbo. Ce jem zunaj je seveda drazje. Malice v okolici sluzbe – razni sendvici, solate, juhe,…cca £5 na dan, ce grem ven na vecerjo, odvisno seveda kam, ampak lahko racunas da te bo prislo od £15 do £30 na osebo vkljucno s pijaco, ce je to vino. V kolikor so cocktaili ali zgane pijace, je cena seveda visja.

Najdrazje je it ven v klub ali bar. Na noc zunaj lahko samo za pijaco gre £100. Kozarec vina (250ml) v klubu bo okoli £5. Cocktail £10-15. Zal ti pri cenah piva ne znam svetovati. Steklenica vode v klubu je £3. Tudi voda v restavracijah je zasoljena. Ce bos rekel za still water, bos dobil vstekleniceno, ki jo je potrebno placati, ce pa narocis tap water, je to voda iz pipe, ki je brezplacna in normalno pitna.

V kolikor se omejim in grem vem samo 1x ali 2x na mesec, poredko jem zunaj in si sama pripravljam malice, lahko na mesec prihranim do £500, ki jih polagam v savings account s 6% obrestmi. Seveda to vedno ni mozno, ker se je tezko odpovedat vsem zanimivim zabavam in dogodkom ki jih to mesto ponuja 🙂

Ne vem zakaj ti zelis zapustiti Slovenijo, ampak meni osebno London odgovarja zaradi povezav s svetom, saj lahko od tukaj potujem kamorkoli za nizje vsote kot bi naprimer iz Slovenije. In prav to je to, kar delam s prihranki iz savings accounta 🙂

Upam, da je tole pomagalo, ce ti lahko povem se kaj, kar vprasaj.

Lp, M

mojca,a kupujes hrano v trgovini,kjer je vse po 99 penijev?da zapravis za hrano samo 200 funtov mesecno,ti ne verjamem.ves,sem bol ze kar dosti po svetu in kar nekaj vem.v londonu sem bil eno leto in zato vem,da z 200 funti na mesec se slabo je,zasluzil sem 30 funtov na dan in sem imel stanovanje zastonj in nikakor nisem mogel prihraniti do 500 funtov na mesec,pa sem si pri kitajcu kupoval vecerjo po 5 funtov.bodi realna in ne zavajaj ljudi.

Naj raje pove, koliko zasluži, da ji vse to znese, kaj dela in kako je prišla do dela. Tudi jaz sem živela v eni izmed zahodnoevropskih držav in poznam razmere, zato se mi tole zdi malo sumljivo.
Pa kaj, a Slovenci še vedno mislite, da je zunaj raj? Očitno res; zato kar pojdite probat in potem govorite, kako in kaj, samo kaj ko še vedno toliko ljudi laže, da so ne vem kako uspešni in da jim je fuuul lepo v tujini, ker se ne upajo priznati, da so se mogoče kdaj zmotili v razmišljanju in odločitvah.

Ja, enim je boljse, drugim slabse. Eni so naredili dobro potezo, drugi so se zajeb.li. A ni to nekaj normalnega?

Res ne vem, zakaj je toliko Slovencev tako negativnih! Ocitno sem res naredila pravo potezo ko sem se odlocila za selitev na otok.

Mates: Ne kupujem hrane v trgovini za 99 penijev, ampak grem vsako soboto v supermarket in si nabavim tedensko zalogo hrane, kar mi znese cca £50, v mesecu so ponavadi 4 sobote, kar pomeni, da porabim £200.
Ocitno mojega sporocila nisi dobro prebral, saj sem napisala da porabim £200 samo v primeru da si vso hrano vkljucno s sluzbeno malico pripravljam sama in je ne kupujem zunaj in tudi ne jem nikjer zunaj. V primeru da jem zunaj in kupujem malico, porabim pac vec, koliko; je odvisno od tega kolikokrat to storim.

Perunika78: Po poklicu sem optik. Ko sem se odlocila, da se bom selila v London, sem si sestavila zivljenjepis in ga 1 mesec pred mojim prihodom zacela posiljati na vse oglase ki sem jih nasla na internetu. Na dan sem odgovorila na 10 oglasov. 2 agenciji sta me klicali, ko sem bila se v Sloveniji in mi hoteli zagotoviti razgovore za sluzbo. 4 dni po mojem prihodu v London sem imela prvi razgovor in 10 dni kasneje sem imela redno sluzbo v kateri sem se danes po skoraj 4 letih. Ko sem zacela delati sem imela place £20000 letno, danes sem na £30000 in sem poslovodja optike. V Londonu sem zato, ker tukaj delavce spostujejo in to radodarno pokazejo. Vazno je kaj znas delati in kako se z delom izkazes, ne pa sola. Ja, je res, da ce nimas sole, ne mores dobiti ne vem kako dobro placanega dela, ampak zacnes na nizjem polozaju in se z delom dokazes tako da prides na boljse. Ne vem, mogoce sem pa samo jaz imela sreco,… ampak med Slovenci ki jih tukaj poznam, se nihce ne pritozuje.

Brglez: Poplnoma se strinjam, dodala bi le se, da nekateri znamo uzivat zivljenje, drugi nam pa zavidajo.

Bravo Mojca, se podpisem.
V Londonu sem zivela priblizno 2 leti, delala v hotelu v guest relations, placa cca 16k na leto. Ni bilo ne vem kaj, ampak izkusnje iz Londona so vsaj zame neprecenljive v vseh pogledih.
Domov sem sla zaradi druzine. Lahko pa ocenjujem moj polozaj prej in potem. Lahko samo recem, da so Slovenci nenormalno zavistni in bog ne daj, ce ti uspe in si uspesen. Vidim moje “prijatelje” od prej, kako se do mene obnasajo!
Ampak meni je totalno vseeno. Sem sla v UK samo z letalsko karto in v 4 dneh sem imela job in stanovanje. Pa tudi prihranit se da, ce hoces. Kar v Slo ni tako lahko.Nisem postala milijonarka, je pa odvisno, kaj ti v zivljenju kaj pomeni. Meni so izkusnje vredne najvec.Dobre in slabe!
Pa na domovino in nasplosno na ljudi zacnes gledat drugace, prioritete se spremenijo.
Mogoce pa ene to tako zelo moti?
Ce gres po izkusnje se splaca iti kamorkoli, ce pa gres obogatet (kar je z delom skoraj nemogoce kjerkoli na svetu!), pa je ze druga pesem.

Lahko je iti s polnim računom, kamor ti mamica in očka nakažeta keš, kadar ga rabiš, da sploh lahko najameš stanovanje, da imaš za hrano in stroške. Ali pa da greš k eni žlahti, ki ima tam že vse urejeno.
Ne verjamem, da si šla samo z letalsko karto.

Draga prunika78,
se ti zdi, da imamo vsi, ki smo bili v tujini mamico in ocka, ki polnita racun in bogato zlahto, ki komaj caka, da se jim “prislinis”? Ali pa je to le nevoscljivost, ker si eni upajo stvari, na katere drugi niti pomisliti ne upajo? Lahko ti povem, da sem v tujino odsla pri skoraj 30-ih in moj ocka in mamica nista bila niti malo navdusena, ker sta tako kot ti pac vecna skeptika in bi po njunem moje zivljenjske prioritete morale biti zelo drugacne, ne pa da se z letalsko karto odpravis v neznano.
Pa ne misli, da se imam zaradi mojega “podviga” za super woman, dalec od tega. Mnogi si upajo se veliko vec.

Ajde, ce ste tak heroji, pol pa ka v London pa pogledat, kako cespla zivi. POl pa tolcte…
In naj vam povem, da se da cist lepo tut brez fotrove al pa mamne podpore zacet. Cist simpl: delat je treba.

Mislm ej, sploh ne vem, kaj vam je….

Ojej! Tole je pa ze skoraj zalitev! V sloveniji sem si pridelala 10 let delovne dobe! Pa nisem imela nic za pokazat. Avto, ki mi je zrl bencin, najemnina, hrana, o oblacilih sem lahko samo sanjala. Prodala avto, vzela nekaj gotovinskega kredita in se preselila v Angijo, dobesedno s trebuhom za kruhom, kjer sem po 21 dneh prenehala zapravljati denar iz SLovenije in zacela sluziti angleskega.
Starsi mi niti slucajno niso nikoli polnili racuna, sem pa js sama v teh letih kar zivim tukaj v Slovenijo poslal kar precej denarja. Starsi so na moj racun prenovili hiso, poleg tega pa letno posljem tja se cca £1500 ki jih veselo zapravljam vedno ko pridem na dopust.
Tako da draga Perunika, mogoce bi ti selitev iz Slovenije koristila. Ocitno zivis na racun starsev in sorodnikov, glede na to, da imas toliko izkusenj, kako crpati denar iz njih. Ni prijetno, ko te nekdo, ki tvoje situacije niti priblino ne pozna kar takole mimogrede obtozi in te porine v neki predalcek, ane?

Ne bi pisala, če ne bi živela v tujini in ne bi poznala situacije ter razmer, verjemi.
Super, če je vse tako, kot praviš in ti iz srca privoščim.
A mene ne bo nihče prepričal, da je točno tako kot pripoveduje doma oz. kot piše po forumih, nikjer ni vse lepo, četudi se tako sliši.

Mmojca5, prav z veseljem sem prebrala tvoje odgovore in res ti želim in privoščim srečo kjer si in kar delaš. Sama sem že nekaj časa v situaciji, ko se odločam kaj narediti v zvezi z mojo neomajno željo iti v tujino, poskusiti se v multikulturnem življenju… Da ne bo zvenelo to kot prevelika samohvala ali kot nadutost, a zase lahko rečem, da sem izredno delavna, odgovorna in vedno proaktivna v vsem kar počnem. Za seboj imam 7 let delovne dobe, trenutno sem v svoji tretji službi (v zadnji dve sem bila na podlagi dobrih priporočil povabljena), vendar vedno bolj ugotavljam, da me ta slovenska vsepovsod prisotna zavist in nerganje med sodelavci, birokratska togost, spletkarjenja resnično gredo na živce, pa sem šele na pragu svojih 30-ih, ko je vsa produktivnost še pred mano. Ker razmišljam o selitvi ravno na Otok (predvsem zaradi jezika, ki mi je bližji), me zanimajo tvoje izkušnje z delovnim okoljem? Katere delovne navade so na Otoku najbolj cenjene, kako je z odnosi med sodelavci?
Seveda mi lahko odgovorite tudi ostali z izkušnjami iz tujine.
Hvala in lp.

Jaz bi te spodbudil, da svo zeljo uresnicis, hkrati pa ti sporocam, da je precej velika verjetnost, da se spletkarjenju ne bos umaknila. 🙂

Slučajno sem zašla na ta forum in sem ga z zanimanjem prebrala.
Strinjam se z zagovorniki in z nasprotniki emigrantov.
Stara sem 46 let, torej že kar v “dobrih” letih, pa še vedno sanjam o tujini. Sem namreč “otrok” bivših zdomcev in sem izkusila tako eno kot drugo. Opažam, da so nasprotniki emigrantov praviloma ravno tisti, ki včasih še potnega lista nimajo (no, morda nekoliko pretiravam). Dejstvo je, da svetujem vsakomur, ki ima le količko željo po odhodu, da to poskusi. Izkušnje so neprecenljive. Če je kdorkoli s podobnim dvomom pristopil k meni, sem ga vsekakor podprla. Zato se štejem med ljudi, ki so s svojo moralno podporo drugim dali pogum za odhod iz Slovenije. Ponosna sem na njih, saj so nekateri danes na osnovi te izkušnje na precej dobrem položaju oz. v službi, ki je donosna in ki jih tudi veseli. Nekateri so se vrnili, nekateri so ostali. Seveda je drugim svetovati vedno lažje kot narediti odločilni korak. Sama tega koraka trenutno nisem sposobna narediti. Naštejem lahko nekaj “izgovorov”. Imam družino, šoloobveznega otroka, poslovno-stanovanjsko stavbo, firmo, ki deluje 18 let, je torej polnoletna, in šele sedaj – po 18 letih težkega garanja v okviru svoje firme – lahko rečem, da se počasi začenjam sprijazniti z življenjem v Sloveniji. S takim garanjem bi v tujini že zdavnaj imela kakovost življenja. Je pa res, da je glavni kapital firme, ki jo vodiva skupaj z možem, dejansko moje znanje, ki sem ga pridobila v tujini. Saj slovenska fakulteta na mojem področju ne daje dovolj znanj za poslovno življenje. Namenoma ne izdajam svojega poslovnega področja, saj ne želim nikogar zavajati ali “potunkati”. Z družino na dopust vedno odhajamo v države zahoda, saj se tam počutimo doma. V tujini uživamo, se učimo, znanje pa prinesemo domov in delamo naprej po svojih najboljših močeh. Kot sem napisala, trenutno sem v stanju, kjer sem se začenjala sprijazniti s svojim življenjem v Sloveniji, nikakor pa ne morem reči, da sem v Sloveniji srečna. Preveč vidim “grdih” stvari. Velik napredek je že, da se ob vračanju (ob vožnji skozi Karavanški predor nazaj v Slovenijo ne jokam …). Vendar kljub vsemu ne morem kar od danes na jutri vse dosedanje življenje zavreči in oditi. Mlajšim pa bi – če je to možno – absolutno svetovala oditi s ciljem pridobiti izkušnje, ne s ciljem z malo dela dobiti “veliki denar”. Vse ostalo bo naredilo življenje, splet okoliščin, … Lahko danes namreč ni nikjer več … Ne glede na vse, kar sem napisala do sedaj, pa vem, da sem še vedno na iskanju. Če se bo pokazala prilika za odhod moje družine v tujino, kar bi seveda glede na okoliščine moralo omogočati dostojno in kakovostno življenje, bom to naredila. Do takrat pa …

Lep pozdrav
H23

H23,zelo lepo si napisala, kar šel bi takoj v tujino.
Ravno tako kot ti sem zadnjih 18 let garal kot živina, vse dneve-tudi sobote,nedelje,praznike….10 let nisem šel na dopust, da ne naštevam vsega.Kupil sem si večjo hišo, v kateri imam dobro restvaracijo in 20 postelj.Postelje v sezoni kar oddamo, ampak restavracija, tako kot je zastavljena (le najboljše-tudi najboljši materiali) ta pa ne gre.Zakaj ne gre, zato ker ne nudimo dunajskih zrezkov,pomfrija,pize in kar je podobne šare.Vsi ki pridejo rečejo, da je super dobro…

jokll,
dobro ime. Hvala za pohvalo.
Ja, žal imaš prav. Najboljše v Sloveniji ne gre, če nimaš tudi “najboljšega” imena.
Pozabil si sicer omeniti zrezke, ki gledajo čez rob. (no, šala, ki ni najbolj okusna, pa vendarle verjamem, da me razumeš, …).
Žal nimam popolnoma nobene tolažbe zate.
Kot rečeno, sprijaznila sem se s trenutnim stanjem in prebiram raznorazne življenjske zgodbe, ker se nato počutim bolje.
Trenutno vstajam ob 6:00 uri, najkasneje ob 7:00 uri, z vmesnimi počitki (ki so namenjeni delno gospodinjskim opravilom in delno komunikaciji s svojo družino) delam ves čas. V tem tednu sem šla vedno spat ob 24:00 uri. Vendarle – lahko bi se štela med srečne, saj je vsaj večina najinih trenutnih strank prijaznih, hvaležnih, in še izpolnjujejo svoje plačilne obveznosti. Glede na res slabe izkušnje v obdobju prvih 10 let obstoja najine firme, imava sedaj pravi luksuz (v smislu luksuz strank, ne materialni luksuz). Vendar pa se finančno in psihično še nisva čisto opomogla od prvih 10 let. Sedaj narediva selekcijo vsaj pri strankah: če nismo na isti valovni dolžini, jih preprosto “skenclamo”. Preveč negativcev mi je požrlo mojo energijo v preteklosti. Toda – zasebno življenje je absolutno v podrejenem položaju. To pa je tisto, kar zame šteje med značilnosti kakovostnega življenja.

Sedaj sem se spomnila vsaj ene tolažbe: V krogu svojih znancev, ki so seveda iz tujine, sem že kar nekajkrat slišala, da je Slovenija v vzponu in da bo še gospodarska rast in posledično še veliko možnosti za še boljši standard, medtem ko je zahodni svet že dosegel svojo najvišjo točko razvoja in prizadevanja potekajo predvsem v smeri vzdrževanja nivoja, načeloma pa se zadevajo dejanskega “upadanja”. Precej optimistična misel, ki mi je – če je res ali pa tudi ne – precej pomagala pri mojem počutju. Morda bo v tej “teoriji” kanček tolažbe tudi zate. Seveda to ne spremeni dejstva, da morava za preživetje svoje firme garati od jutra do večera, da lahko preživi družina.

V upanju na boljšo prihodnost in odkritju možnosti drugje …
H23