Spoštovani,

nekaj mi nagaja telefon, tako da se opravičujem, če sem po pomoti še enkrat objavila isto vprašanje. 🙂 Trenutno sem 33 tednov noseča, po IVF, za sabo imam en urgentni CS pred skoraj 8 leti zaradi nenapredovanja poroda. V tej nosečnosti me je doletel gestacijski diabetes, ki pa ga uspešno kontroliram z dieto. Otroček je primerno velik in se ustrezno razvija. Njegova edina “posebnost” je, da zelo veliko kolca, kar pa naj ne bi bil problem, pretoki čez popokovino so ok. Planiran imam elektivni CS, ko bom dopolnila 38+1. Delala bi ga ginekologinja, ki ji glede posega 100% zaupam, ker je res strokovnjakinja. Razlog, da ga planiramo pred dopolnjenim 39. tednom je, da zdravnica potem odhaja na zasluženi dopust. Zdaj cincam med tem, da poseg opravlja ona in dejstvom, da bo otrok morda še nekoliko nezrel. Ali v praksi vidite veliko dihalnih stisk pri otrocih, ki jih kar “vzamejo ven”, brez, da bi sami začeli porod in še niso dopolnili 39 tednov? Kako to potem rešujete in kakšni so možni zapleti? Hvala in lep pozdrav

Drži, vprašanje je podvojeno (hmm, malo sem kriva tudi jaz, ki kampanjsko odgovarjam na vprašanja, za sproti mi vedno zmanjka časa.

Vseeno kopiram odgovor še tukaj:

Drži, da pri nas strokovna združenja odsvetujejo izvedbo načrtovanega carskega reza pred dopolnjenim 39. tednom nosečnosti – kot tudi drži, da se tega vsi ne držijo, če na vsak način želijo opraviti carski rez pri svoji “protežiranki”, obenem pa se v ta namen ne odrečejo (zasluženemu) dopustu.

Tveganje, da “38-tedenski novorojenček” po takem načinu poroda razvije dihalno stisko, je sicer majhno, manj kot 10 % – a če je to vaš otrok, se ti procenti lahko hitro spremenijo v svoji pomembnosti. Tudi diagnoza gestacijskega diabetesa vam ne dela koristi – pač pa še doda kakšen % tveganja (tudi polno donošeni novorojenčki mater s sladkorno boleznijo imajo večje tveganje za dihalne težave po rojstvu).

Seveda znamo zdraviti takšne dihalne stiske, ki so večinoma posledica upočasnjenega vsrkavanja tekočine iz pljuč po rojstvu (tim. mokra pljuča), delno pa tudi relativne nezrelosti pljuč ter manjše koncentracije snovi, ki zmanjša površinsko napetost v njih – surfaktanta. In praviloma minejo brez posledic. A je vseeno zelo težko za starše, katerih težko pričakovani in pravzaprav skoraj donošen novorojenček (bolj pogosto gre za fantke) je zaradi dihalne stiske, ki zahteva vsaj dodajanje kisika, če že ne kakšno obliko dihalne podpore (preko maske, nosnih nastavkov) ločen od mame – premeščen na intenzivni oddelek (ali celo v drugo bolnišnico, če boste rodili v manjši porodnišnici), kjer bodo v izključevanju drugih razlogov za dihalne težave potrebne še druge, praviloma neprijetne preiskave.

Vseeno se morda pogovorite z vašo ginekologinjo – če ji res 100%-no zaupate, verjamem, da bo razumela tudi vaše strahove, dvome in pomisleke.