ekstazi…
Jaz sem tut za!
Če te otrok vpraša, če si ti tudi? Ta je težka. Jasno, da bi mu povedala vse po resnici, ampak potem ne smem pričakovati, da on ne bo probal. Torej vzgojiti eno pravo mero ne vem, samoljubezni? ali česa. Sama sem recimo konzumirala vse živo, ampak na heroin sem vedno rekla ne. Čeprav so mi ga že ponujali na pladnju, samo potegnila bi. mi je bilo jasno, da s tem se pa ni za špilat, čeprav sem bila firbčna, kako je. Medtem ko me za druge stvari ni bilo strah, saj sem vedela, da ne moreš postat odvisen (fizično).
Jaz vem, da če bo otrok prišel domov zakajen, se bom valjda z njim pogovorila, ampak kaj mu naj? Saj imam raje, da bi bil zakajen kot pijan, je manj škodljivo zanj in za druge (alkohol za volanom!!!)
Pa ekstazi – to se zdaj jemlje, ampak mora pa vedet, da ni ravno zdravo to prevečkrat počet. Naj proba, če ne bo absolutne prepovedi bo itak manj zanimivo.
LSD sem npr. probala samo enkrat in je bilo tako fenomenalno dobro, zdelo se mi je, da se mi je razodel smisel življenja, da sploh nisem imela več želje, da bi še kdaj. Ker sem vedela, da so možni slabi tripi in se mi je zdelo škoda pokvarit doživeto.
Vse variante heroina in raznih zdravil na to temo, npr.Tramalov, pa so zame prepovedane. kar me je pa pripeljalo na drugo temo. Koliko mamic, ki se zdajle nad tem zgraža, jemlje razne Apaurine, Tramale,….? Koliko ljudi hodi po svetu legalno zadetih od legalne zlorabe zdravil, svojim otrokom pa pridigajo zaradi trave??
Na to temo bi se res lahko pogovarjala v nedogled. Se še slišimo, ne?
Ok, zadeva je resna in sedaj si še ne predstavljam svojega odziva. Sem pa ob tem začela globje in večplastno razmišljati, še psoebej po odgovoru I.G.
Po drugi strani pa, khm, kaj naj rečem otroku, če sem pa tudi sama že potegnila (valjda, na maturantskem izletu). In nisem inhalirala (kot Clinton), he, he… Dvojna morala? In se spominjam mojega fotra, ki me je v sredni šoli stolkel s pasom, ker sem prismrdela domov po cigaretah. On je sicer tisti dan nehal kaditi, žal pa ni nehal piti. “Veš sine, saj sem potegnila, pa ni tako zelo fajn”. A mu s tem dam dovoljenje, da poskusi? In ko gledam nečakinji, ki vsak vikend drvite na rejv, se sprašujem, ali kaj vzameta ali ne. Kaj bo šele pri mojih otrocih?
Na gimnaziji so imeli popoldan sestanek za starše in jim je en policaj razlagal o drogah, ki so na šolah prisotne. Policaj jim je nanizal samo dejstva: lani smo imeli v SLO take in take primere, toliko otrok v bolnico zaradi tega, tega, …. toliko smrtnih primerov… itd…
In opozorila, npr: da naj starši posebej opozorijo otroka, da v diskoteki ne sme puščati pijače v kozarcu na mizi, imeli so toliko in toliko primerov, da so punci ali fantu v pijačo nastavili drogo in jih nato zlorabili. Posebej je opozoril, da so imeli ne vem koliko spolnih zlorab fantov lani.
Tako naštevanje (in primeri) je trajalo 1 uro.
Svašta, mi smo kaj spili ali skadili, ampak kaj pa zdaj vse ne obstaja.
To ni bil namen strašiti starše, ampak jim sploh povedati kaj se dogaja in da se naj z otroki veliko pogovarjajo. Mislim, da je to prav. Verjetno se vse začne in konča pri pogovoru.
LP
MIslim, da moji otroci ne bodo smeli hodit na žure :)) Varno privezani bodo doma…… :))))))
Nisem še nikoli ničesar poskusila (kadila sem po srednji šoli in nehala, ko sem zanosila) in me je prav strah drog, pa najstniškega zapiranja pred starši…
Zares sem vesela, da imam več otrok – upam, da si bodo v težkih pubertetniških trenutkih pomagali med seboj, če že ne bomo znali poiskati poti drug do drugega.
:))
Pogovor, pogovor, pogovor,….
Zelo se strinjam z I.G., ki je napisala vse, bo čemer sem razmišljala sama ob zastavljenem vprašanju, pa z Nata6o.
Tudi mene dejstvo, da je otrok poskusil drogo, ne bi presenetil. Od otroka bi poiskusila izvedeti, kakšne občutke je imel ob tem, ob kakšni priložnosti je bilo, ipd. Najstništvo in adolescenca, ki se pri nekaterih potegne še globoko v študentska leta, sta obdobji eksperimentiranj.
Vzgoja o alkoholu, cigaretah, najrazličnejših drugih drogah, … , se prične že v predšolskem obdobju, ko:
– nikoli ne uživamo alkohola, kadar vozimo,
– sami ne uživamo alkohola in ne kadimo,
– se drugače ne drogiramo,
– otroku pokažemo posledice uživanja drog na najpogostejših drogah v okolju- alkoholu in cigaretah: alkoholika, bolnika s rakom pljuč, ipd.,
– delamo na otrokovi samozavesti, samopodobi,
– ga učimo možnosti izbire,
– poskusimo ugotoviti, v čem je dober, v čem je najboljši in te sposobnosti čim bolj razvijati,
– mu postavljamo meje in se jih držimo,
– mu dajemu občutek varnosti in zanesljivosti.
…
V dobi eksperimentiranja, mnogo let kasneje, pa mu moramo dajati predvsem občutek, da mu stojimo ob strani. Da nas lahko najde, če je to potrebno.
Osebno jim bom povedala lastne izkušnje. Bila so leta, ko sem se vsako jutro vračala ob 2.00 ali kasneje. Ko smo seveda eksperimentirali…
Zelo se strinjam z ugotovitvijo, da bi bilo o drogah potrebno še veliko bolj izobraziti starše, jim pokazati substance, filme,…., jih z drogo fizično soočiti… Mojčina ideja “parent education” se delno že udejanja v praksi, vsekakor pa bi tudi na nacionalnem nivoju morala imeti še večjo veljavo…. Zlasti zaradi alkohola….
Ko boste ponovno odprle temo, sem z vami.
Nina
bom se kar tukaj malo dodala, ceprav bo treba po praznikih res se enkrat temo odpreti…
Ja, vzgoja starsev je zelo pomembna. Na DRogArtu imamo predavanja in delavnice za starse. Tja nas ponavadi povabijo srednje sole, ki imajo taksna predavanja v sklopu skupnih govorilnih ur. Moram reci, da so mi predavanja za starse vedno zelo velik izziv, ker so odzivi zelo razlicni.
Lansko letu so nasi mulci posneli tudi film, ki zelo nazorno in resnicno prikazuje rejv sceno. Tega zdaj kazemo starsem in je odlicna podlaga za pogovor. Se mi zdi zelo fino, da starsi vidijo kako dejansko v resnici stvari izgledajo.
Kar se tice predavanj policajev… Verjamem, da so kateri ahko cisto fajn, ampak v principu pa to ni najbolje. Policaji se vedno preveckrat operirajo s strasilnimi zgodbicami, ki pa pri starsih, ki so ze itak prevec prestraseni, ne dosezejo ne vem kaksnega odziva. To o podtikanju drog je bolj ali manj za lase privleceno, saj se to ne dogaja prav pogosto. Vsaj jaz ne poznam nobenega taksnega primera, pa sem v tem fohu 4 leta in v vsakodnevnem stiku s smrkavci.
Absolutno res je, da je adolescenca obdobje vsestranskega eksperimentiranja, kamor spada tudi eksperimentiranje z drogami. Kar samo po sebi ni nic narobe, samo pomembno je, da so mulci dobro informirani in da jih starsi spremljao in jim zaupajo.
Aha, pa se glede tega a povedat ali ne za svoje “grehe”. Jaz mislim, da ni treba prav razglasat, ce pa te otrok vprasa, mu moras povedati po pravici. S tem lahko samo se poglobis zaupanje in mu poves, da ga razumes.
Lp minka