Zanima me, kako svoje otroke z zgledi in dejanji učite ekološkega obnašanja?

Kaj lahko sami še storimo doma in v trgovini, da damo bodočim generacijam boljši vzgled za ekološko vzgojo v prihodnje?

Moja mami namreč meni, da sem preveč ortodoksna in greenpeacovska (oprostite izrazu), ker ne dovolim, da vnuku kupuje kinder jajčka, jaz pa ji vedno znova dopovedujem, da nimam nič proti čokoladici ali igrački ampak me moti to, da je stvar zavita v ogromno embalaže (papir, plastika), čokoladico poje, igračko in plastični jajček pa čez dve minuti pozabi in se potem valjajo vsepovsod v napoto. To je samo primer, poleg sortiranja odpadkov, kompostiranja in drugega kar počnemo pri nas doma samoumevno, pa nismo fanatiki, da se razumemo.

Zgledi vlečejo – zato recimo na sprehodu v naravi otoku razloži, kako naj se do narave obnaša – naj ne trga svežih vej dreves s popki, naj ne ruva dreves, naj ne odmetava odpadkov, naj ne uničuje mravljišč ali plaši (predvsem gozdnih) živali. Pogovarjaj se – otrokovi starosti primerno – o tem, kako končajo naši odpadki, kaj bi lahko storili, da bi pri nas zmanjšali njihovo količino, da bi bile reke bolj čiste, zrak manj onesnažen, gozdovi bolj čisti…
S hčerko (5,5 let) ravno prebirava knjigice založbe ICRO Domžale “Vodni detektiv” – vsaj prva, “Kaplja Potepinka se očisti” je fantastična in pomaga otroku doumeti skrivnost vodnega kroga in ga spodbuja k razmišljanju, kako in zakaj ljudje proizvedemo toliko odplak…
Otroci so kot govice in vpijajo znanje in vedenje, ki smo jim ga pripravljeni dati; tudi za njihov obstoj, ko nas ne bo je zelo pomembno, da jih naučimo spoštovati naravo, v kateri bodo živeli oni in še mnogi rodovi zatem.
LP, Ali

Se popolnoma strinjam z Ali.
Veš, težko boš razložila otroku, da naj ne bi jedel čokoladic zaradi embalaže, ki onesnažuje okolje. Mislim pa, da je prav, če razložiš, da se papirčki ne mečejo na tla, doma lahko “zlaga” tetrapake, da zavzamejo manj prostora v košu za smeti ipd. Iz teh osnov lahko kasneje, ko bodo sprejete in razumljene nadgraduješ zadevo. Moja pikica nekako ni razumela, zakaj ne sme metati papirčkov na tla, če pa vidi, da to tudi odrasli počnejo. In naredili smo čisto praktični preizkus. Rekla sem, da bomo doma vsi metali papirčke od čikoladic in bonbonov na tla. Ko je po treh dneh videla, kako “grda je sobica” je brez besed sama pobrala vse papirčke in jih odnesla v koš.

Pri nas je uspelo. Sicer je bilo stanovanje 3 dni podobno smetišču, ampak preživeli smo. In pikica nikoli več ne meče odpadkov po tleh.

Lp, Yo

Draga Karmen,
jaz sem od doma vzgojena nekako tako, kot opisuješ ti – tudi mi kompostiramo, varčujemo z vodo, elektriko. Naša princeska je za intentzivno ekološko vzgojo še premajhna (5,5 mes.), vendar pa svoj delež že naredi s tem, ko smo (tudi s tvojo pomočjo) prešli na bombažne pleničke.
Glede soritiranja smeti – grozno me jezi, da pri nas ni bolj sistematično urejeno ločeno zbiranje odpadkov. Kesonov za papir je nekaj; za steklenice skoraj nič, baterije oddajamo v Leclercu, biološke odpadke kompostiramo – vse ostalo pa roma v isti keson.

LP, Katja

Po moje je težko sortirati odpadke, če zato ni primernih odlagališč, kar v LJ. sploh v večjih blokovkih naseljih nenehno opažam. V kraju, kjer zdaj živimo, je malo bolje, koši za posebne smeti so razporejeni na vsake toliko in sine prav uživa, ko neseva star papir (je prijeten sprehod do tja) v keson za papir, pa plastiko (od kinder jajčk) neseva v poseben keson in tako naprej. Biološki odpadki so na kupu na vrtu, ostalo pa vse v eno vrečo…
Poskusili smo z bombažnimi plenicami, pa moram priznati, da smo preveč razvajeni – ena od težav, ki jih imamo v naši mini hiški (40 kv. metrov) je tudi, kje sušiti perilo, zato so plenice za enkratno uporabo precej praktične. No, upam, da bo kmalu brez njih.

Glede sortiranja odpadkov, menim, da ni nikoli prezgodaj(po 2. letu), da se otrok nauči, kam gre papir, kam pa plastika… Kot je rekla Ali – zgledi vlečejo. Mi je pa všeč ideja od Yo – jo bomo uporabili, če bo treba.
T.