Egoizem
Hojla,
“na kratko” (operativni odgovori na tiste stvari, ki niso ugibanja o tem, kaj sem jaz, kdo sem jaz, kako razmisljam in zakaj tako razmisljam…).
> Vsi smo ujetniki svojih zablod in to je edina resnica.
Ne.
>”Ali je moralna dolznost nekomu, ki je slab sadjar, omogociti izmenjavo
> dvajsetih jabolk za dve suhi hruski? ” – ce je vecno slab potem ne, ce
> pa mu je toca unicila pridelek potem ja , ker bo naslednje leto od
> dobrih okoliscinah lahko dal trideset dobrih hrusk za nasi 2
> potolceni jabolki. (egoisticno misljenje ali dobrota?)
Odvisno od mehanizma, ki ga pri tem uporabis.
1. Zavarovanje je zelo egoisticno zamisljena zadeva. Ce ga nimas, pomeni, da v letih dobre letine nisi upravljal s tveganjem (ga nisi zelel porazdeliti). Ali pa, da pravzaprav dobre letine nikoli nisi imel.
2. Najem posojila. Potrebujes kreditno sposobnost. Zopet je zadeva nastavljena tako, da kreditna sposobnost ni problem, ce si v resnici sposoben preziveti na trgu.
3. V praksi je edini neegoisticni mehanizem socialna drzava. V tem primeru kolektivisticen organ (orodje mnozic za plenjenje) s pomocjo represivnega aparata pobere harac. Zapleni sposobnim – in da tistim, ki si zavarovanja niso placevali, ki za kreditno sposobnost niso poskrbeli. Po domace, pristasi ideje socialne drzave so skoraj obvezno nesposobni samostojno preziveti.
> “Najbrz mi ni treba razlagati, da mi je zato za malo stvari na tem
> svetu bolj vseeno, kot za to, kako se me bodo “ljudje” (pretirano
> abstrakten pojem, se ti ne zdi?) spominjali.” – prav imas in tudi res
> te noben ne sili, ce ti ljudje ne pasejo.
Ne gre za to, da mi ljudje ne pasejo. Gre za to, da mi pasejo toliko,
kot si zelim jaz in zaradi razlogov, ki jih dolocim jaz.
> Ampak od “trgovca z ljudmi”
> pa take izjave ne bi pricakoval. Se vsak pameten je z blagom, ki
> mu nosi denar lepo ravnal. Ali se motim?
Mesas pojme. 🙂 Se vedno nisi dojel, da na trgu izmenjujes svoje delo
za delo nekoga drugega. Denar je zgolj posrednik, ki omogoci,
da oseba X naredi uslugo osebi Y, ta osebi Z in oseba Z spet osebi X.
Kar si osebe X, Y in Z mislijo drug o drugem, ni pomembno. Dokler drug
drugemu nudijo enako kvalitetne usluge. Nic ni narobe, ce oseba X ne mara
osebe Y ali pa jo ljubi. Narobe je takrat, ko se oseba X ne spostuje dovolj, da bi se za svoj odnos do osebe Y odlocila na podlagi svojih obcutij, ampak ji odnos narekuje poslovno razmerje. Takrat oseba X sama sebe postavlja v podrejen polozaj.
Ce povzamem. Denar nastaja zgolj in izkljucno z DELOM. Tvoj denar je TVOJE DELO. Kur, ki nosijo zlata jajca ni in tudi “blaga, ki nosi denar” ne.
> Kar se tice socijalizma, sva priblizno istih let in sva tako oba
> nekompetentna sploh razglabljat njegove zablode, kajti ga razen
> tega, da sta bila v trgovini samo poceni Zdenka in drazji Buco
Pretirano empiristicen odnos do stvari ti lahko skodi. Sorry, ampak meni ni treba iti v Rusijo v 1917, da bi razumel krah sistema. Npr. da so ljudje, ki so premozenje zaplenili in lastnike pobili spoznali kruto resnico – da je treba tovarne ZNATI VODITI in da je organizacija in vodenje tudi delo. In potem jim ni preostalo drugega kot ziveti na notranje izogrevanje – z orozjem prisiliti kmete, da stradajo in uvesti ration cards, dokler je slo. Vmes pa uravnilovke – stradanje in vojna. Hrano pa najprej izdajati partijcem, potem pa preostanku ljudstva. Da bi dobesedno fizicno iztrebili egoiste. Kako tipicno neegoisticno.
Niti mi ni treba iti v 1945, da bi videl, kako se je v Sloveniji neselektivno streljalo vojne ujetnike in zaplenjevalo premozenje.
Sprehodi se po Ljubljani. V vseh najlepsih vilah in poslopjih, ki so jih s svojim denarjem in za svojo duso zgradili ljudje kot ti in jaz, ker so bili dovolj sposobni, se danes bohoti neucinkovita in nesposobna drzavna uprava. Nikoli ni nic zgradila, je pa zato vedno na veliko plenila.
Bliznja preteklost? Si morda placeval depozite Milke Planinc za prehod meje? Dozivel redukcije elektrike? Cakal na potni list, ker nisi imel opravljenega vojnega roka? Trepetal ob svercanju svojega prvega ZX spectruma? So ti v solo prisli vojaki razkazovat orozje? Si bil kaznovan, ker nisi hotel pred celim razredom peti “druze Tito, mi ti se kunemo?” Si dobil ukor, ko si na temo “moj vzornik J.B.” napisal spis “moj vzornik Joan Baez?” Si pri osmih letih sel na streljanje z M48 in hodil cel teden naokrog s plavo ramo? Kdaj si prvic v zivljenju svobodno volil?
Tjaha, tjaha. Razlog, zakaj se naju je bivsi sistem dotaknil le s taksnimi malenkostmi je, ker naju je ze vzgojil v stilu z neumnostmi tipa:”posameznik umre, clovestvo gre naprej”, “sreco je mogoce najti le v kolektivu”, “vsi smo enaki”. Pred nami je obstajala generacija, ki je bila vzgojena drugace. Njih so morali posiljati na goli otok. Se eno generacijo prej je bila svoboda tako vkoreninjena v srcu ljudi, da so jih morali za zmago svojih idealov preprosto postreliti.
> jih je opazovati in ugotavljati njihova nizkotna merila, ko so najboljsi
> prijatelji zato, ker si dosegel to pa to in poznas tega pa tega in si
> zaradi tega njim pomemben v njihovih pridobitniskih dusah. Saj so si
> pridobili se enega “pomembnega prijatelja”. In zaupaj mi takim
> nikoli niti ne pravim svoje ideje ampak “uzivam” njihovo bednost.
Drajv ljudi, ki jih spostujem so – oni sami. Kompetentni ljudje z zaupanje vase zgoraj opisanega ne potrebujejo. Pa so (pazi, to ne gre v tvojo socialisticno glavo, ker je ocitno skregano s tvojimi idejami o nekaksnem razrednem boju) se vedno lahko poslovno zelo uspesni. Se vec. Dolgorocno obstanejo edinole taksni ljudje.
Vidis, kapitalizem je zgrajen tako, da podjetja med sabo nenehno tekmujejo. Podjetnik, ki svoje poslovanje temelji na ljudeh, ki so mu vsec, bo svoje podjetje slej ko prej naredil manj konkurencno od podjetja podjetnika, ki svoje poslovanje temelji na kompetentnih ljudeh.
Mamica, ki kupuje pastete se bo odlocila za bolj socno in cenejso pasteto. In se tak maher s tisoc vezami bo moral na koncu priznati, da je kompetentnost izdelati bolj socno in cenejso pasteto in kompetentnost to financirati in spromovirati bolj pomembna od poznanstev.
Razen, ce imas poznanstva v najbolj gnusnem in neegoisticnem organizmu kolektivizma – v drzavi. Potem lahko mimo trzne logike mamic, pod krinko sociale; predpises subvencije za tiste, ki proizvajajo drazje pastete (pac, za delavce v tej tovarni). Pa za njihove prijatelje, ki proizvajajo drazje meso. Pa za prijatelje, ki proizvajajo embalazo. In pod krinko “socialne pravicnosti” s pomocjo davkov pocasi unicujes sposobnejse. Se najbolj pa molzes prav tisto mamco, ki zdaj nima na voljo cenejse in socnejse pastete, ceprav je bila socialna pravicnost “misljena” ravno zanjo.
Tako to gre. Vecina pomankljivosti kapitalizma, kot jih poznas iz zivljenja v Sloveniji, izvira iz vmesavanja drzave v gospodarstvo. Ravno to socialisticno vmesavanje povzroca nedelovanje trga in omogoca insiderstvo in korupcijo, ki ju ti *popolnoma napacno* pripisujes kapitalizmu. Poznanstva na svobodnem trgu NE DELUJEJO. Pika.
>Vse kar te loci od takih nizkih fac je ravno intelekt in zavest o “Moral duty”.
Napacno. Zgolj in samo razum. Moral duty je slepo crevo.
> In zakaj se delas nekompetenten, ce si od rojstva kot pravis bil
> kompetenten in znas “posaditi krompir”.
Eee?
Tommy
> Tako to gre. Vecina pomankljivosti kapitalizma, kot jih poznas iz
> zivljenja v Sloveniji, izvira iz vmesavanja drzave v gospodarstvo.
> Ravno to socialisticno vmesavanje povzroca nedelovanje trga in
> omogoca insiderstvo in korupcijo, ki ju ti *popolnoma napacno*
> pripisujes kapitalizmu. Poznanstva na svobodnem trgu
> NE DELUJEJO. Pika.
Morda se nekaj podatkov za podkrepitev. V drzavno upravo se steka 45% SLO BDP. Cilj (deklarirani) vlade je uravnoteziti proracun, kar se lahko doseze pri se vedno norih in neverjetnih 43% BDP. Neuravnotezenost prihodkov (drzava planira vecjo porabo, kot dejansko pride denarja) in odhodkov drzave povzroca ogromno notranje in zunanje zadolzevanje drzave (ker ji pac zmanjka denarja). Skupen dolg znasa vec kot 300% bruto letnega proracuna.
Vsak drugi tolar se torej lahko pridobi mimo trga s pomocjo poznanstev pod krinko nekaksne socialne drzave. In od danes naprej lahko naslednje tri leta, brez da bi porabili tolar za kaj drugega samo odplacujemo dolgove zadnjih 10tih let.
Tak polozaj drzave nima NIC opraviti s kapitalizmom. Tak polozaj je posledica socialisticne mentalitete volilca, ki drzavo dojema kot nekega varuha in skrbnika sociale in pac voli stranke, ki so odgovorne za politiko zadnjih desetih let.
Zalostno je le, da potem, ko se bo vse zlomilo, se vedno ne bo dojel, kdo je kriv in bo volil za se vecjo socialno pravicnost in varnost. Ampak, ker je realnost kruta, bo imel efektivno manjso socialno pravicnost in varnost – ker bo preprosto manj denarja. Se bo pa zaradi crede pocutil bolj varnega. Ampak to je ze druga zgodba.
Lp,
Tomaz
Najprej hvala za izcrpen odgovor.
Moj odgovor ne bo izcrpen, pa ne zato ker je vse povedano, ampak debata se je razprsila na vse strani, point pa je zgresen.
Ce sem tebe oznacil kot “bodocega kapitalista” v katerem si ti “slisal” slabsalni prizvok, jaz kot tvoj “nasprotnik” v debati nisem potem posledicno kar socialist.
Ne razmisljam in nimam idej o nikakrsnem razrednem boju.
Na k.. pa mi grejo egoisticne svinje, ker zaradi njihovega dobrega filinga nekdo na drugi strani trpi. In na koncu pridigajo, da so si uni sami krivi da trpijo.
Ce trdis tako, potem bi te rad spoznal osebno, da bi ti pod narkozo izbil ta drek s tebe.
Zatorej sem – Nasilni Humanist.
O korupciji ne bi debatiral, ker lahko dobis cir na zelodcu, stvari pa bodo ostale iste. Merilo pa je samo Clovek.
To, da si bil upornik, si bil, ker si si lahko to privoscil. Svoboda pa ni bila garantirana v nobenem sistemu nikjer v zgodovini, zatorej lahko govorimo o “svobodi” lahko sele od nekaj let nazaj pa ne le v Sloveniji ampak v celotnem svetu in se to le v razvitih drzavah.
Samo denar ti je lahko dal doloceno mero svobode pa se ta ni garantiral. Kaj se je zgodilo z dolocenim narodom in zakaj? Mogoce ravno zaradi denarja, ki so ga imeli.
– toliko o tem.
Zdaj pa par dni nazaj :
“Kot tinejdzer in do polovice dvajsetih sem zivel precej nesebicno zivljenje.
Bil sem dobra dusica. Zelo sposobna dobra dusica. Ampak, kot se to pogosto zgodi, me je vecina stvari obsla in pristala v rokah tistih, ki se s tem niso obremenjevali.
Globoko v sebi itak nisem bil dobra dusica. Bil sem zgolj nesvobodna in prestrasena dusica. Ker, ce bi bil tako zelo dobra dusica, z vseh strani trepljana po ramenih, zakaj bi se kljub temu znotraj pocutil tako klavrno, kot sem se?
Sredi dvajsetih, ko sem se razsel z mojo dolgotrajno partnerko sem spoznal, da moje zivljenje ne gre nikamor. In da moram, ce zelim stvari spremeniti, nekaj storiti [ = se eno osnovno pravilo zivljenja. 😎 ]. In postal sem nacelen egoist.
Danes sem poslovno uspesen. V primerjavi z drugimi 28 letniki sem precej nad povprecjem. Isto leto, kot sem nasel svojo pot, sem diplomiral iz racunalnistva. “
To je bil razlog zakaj sem ti odpisal in sploh zacel debato. Po vsem napisanem sodec imava precej podobne poti. Jaz sem se samo obesil na izjavo parafraziram “brez veze bit dobra dusica, saj mi ni prinesla nic dobrega, bolje biti egoist saj se tako dobro pocutim.”
Dobra dusica in trepljanje po ramenih, je bilo posledica sposobnega odrascujocega cloveka, ki se je tako kot vsi drugi se iskal v tem svetu. Seveda si se slabo pocutil saj takrat se nisi bil sposoben zadovoljevati svojih lastnih zelja in potencijalov. Povej mi s cim si jih takrat zapolnjeval. In ali je nakljucje, da si ravno koncal s studijem in se podal v resnicno pravo DELO, ki ti je zacelo prinasati zadovoljstvo, za razliko od studentskega “zgubljanja”.
In zdaj ko so stvari zalaufale, ti mislis da so zaradi tega, ker si pogruntal pravilne vzorce misljenja, pa niso, zalaufale so zato, ker si prej kot nezadovoljnez vlagal in se ucil, ter stremel k dolocenemu cilju, zdaj ko je cas za to, se stvari uresnicujejo. Ti pa si to povecano samozavest, ter notranji dober obcutek, da si nekaj sposoben sam ustvariti in narediti pripisal nekemu egoizmu. Gres se dlje v odmetavanju vseh stvari, ki bi te na poti k uspehu lahko ovirale, samo to pazi, da ko prispes tja kamor si namenjen ne bo vreca prazna in se bos vracal nazaj po odvrzene izgubljene stvari.
To je vse kar imam povedati.
Da je “Moral duty” slepo crevo, se pa bos itak sam vprasal, v trenutkih, ko ti ne bo slo tako dobro, ampak, to je ze itak tvoja zivljenjska pot in nauk.
Lep pozdrav in veliko uspehov.