Berem in berem to pisanje. Moja sestra ali tvoj brat. Isto izhodišče. Jaz sem tudi mlajša sestra.
Nikoli dovolj pametna, nikoli nič prav naredila, ker ona je vedno znala bolje in pravilno.
Tudi mama je vedno njej dala prav, ker “ona je starejša in jo le poslušaj, ona ve kako je
treba”. In seveda sam jo, “saj je tudi mama tako rekla”. In kaj se zgodi? Pri svojih 38 letih
sem se ločila (dva otroka), ustvarila novo življenje z spoštljivim in realnim partnerjem,
zdaj sva poročena 10 let, in uživamo življenje in radi se imamo. In moja sestra? Ko je
slišala da se ločujem, prišla je in mi v obraz povedala da se me odreka kot sestre, in da
sem za njo samo zrak. In danes? Sestra trdo drži svojo besedo in se že 10 let ne pogovarja
z mano, z mojimi otroci, in tudi z mojim zdajšnjim možem ne.
Moja bolečina je minila, spoznala sem te družinske vzorce, mojo sestro kot človeka, za zjokat.
Prej si dovoliš priznati da je tvoj brat res tak človek, lažje ti bo in prej boš prebolela.
Živi svoje življenje ob fantu ki te ima rad, pusti jih ker se ne bodo spremenili, razen ti
prinašali bolečino.
Srečno in pogumno na tvoji poti!

Očitno vendarle nisem osamljen primer… Ja res je zelo boleče, ko spoznaš, da si imel iluzije oz. napačne predstave o nekom… Sploh če gre za brata oz. sestro… Ampak ko enkrat spoznaš in odpreš oči, po tem se tudi drugače obnašaš… In to jih najbolj zmede… In so nastrojeni, zakaj si ti zdaj tako čudaški, se čudno vedeš itd..

Prejšni petek me je brat klical po 14ih dneh mrka… Prepričana sm bila, da se bo opravičil in se pokesal, ker se je tako obnašal, zato sem se oglasila… To je bila velika napaka, ker je že spet začel spraševat, kaj se grem, da se ne oglašam, s kom sem res bila v Portorožu… In sledili sta dve ure pregovarjanja in dopovedovanja… Vmes je telefon prevzela njegova punca… Skratka, kaj sem ugotovila. Da nima smisla, ker se njima sploh ne da nič dopovedat… imata samo svoj prav in od tega ne odstopata. Punci sem rekla, če se spomni kolikokrat sta prespala pri nama, zdaj se pa do naju tako obnašata… Njen odgovor: Ja saj sva zadnič želela pri vama prespat, pa je tvoj fant z vprašanjem (Sj gresta nazaj v Kozino?) dal vedt, da ne želi… Mislim halooo!!! Kot da bi govorila pet let staremu otroku… Obup… Pred časom sem ga prosila, če bi mi posodil denar, pa se je začel nekaj zgovarjati, pa spraševat, če nisem nič našparala (a jaz sem brez službe) itd… mi je dal vedt, da mu je težko posodt… Pa mi pol niti ni.. In zdaj mi reče: ja sj ti bom denar posodu… Sm mu rekla direkt: Ne boš mi nič posojal, ker nočem in si denar kar nekam utakni… In je bil čist v šoku in se začel dret v telefon, mi reku, da se je dušit začel itd.. In pol mi je reku, kuk ga je to prizadelo… A ni pomislu, kok je mene prizadelo, ko mi je mal pred tem reku, da sem varala fanta z nekim tipom po primorski itd.. Sam nase gleda..

Hvala vsem za nasvete in spodbudne besede…

Dobro si tole napisala.. Tudi za mojega brata sem dojela da je narcis… Zelo pametni nasveti- predvsem naj ne skačem na prvo besedo (to sem že sama dojela), naj ne predpostavljam, da drugi razmišljajo kot jaz mi je pa zdaj postalo jasno (ker se jim nič, ampak res nič ne da dopovedat…) . Tudi fant mi je rekel: lej koliko ljudi imaš okrog sebe… pa te imajo radi in te spoštujejo… začni se obkrožat samo s takimi, ki so pozitivni do tebe, ostalih ne potrebuješ, čeprav ste iste krvi…

Hvala za nasvete in spodbudne besede.. Srečno tudi vam :)*

Ja cel absurd, da starejša sestra misli da ti bo stregla po živjenju tud pri 38… In to da se vam je po ločitvi odrekla je bilo prvo čustveno izsiljevanje, kasneje pa že čustveno nasilje… Po desetih letih pa ste očitno preboleli… Vseeno je zgodba žalostna, da se prekinijo stiki takrat, ko bi morali najbolj skup držat…

Hvala da ste delili svojo zgodbo… Srečno tudi vam 🙂