Pozdravljeni!
Stara sem 22 let in že kar nekaj časa me je vsega po malem strah. Nekajkrat sem imela že tudi panični napad (slabost, dušenje, močan srčni utrip, občutek izgubljanja zavesti, tresenje rok…). To se mi zadnje čase predvsem pojavlja , ko grem v kino, diskoteko, koncert…kjer je veliko ljudi in imam občutek, da ne bom uspela priti iz prostora zaradi gužve. Naj še povem, da ko sem bila stara 13 let sem se pred vhodom v koncertno dvorano z nogo zataknila ob ograjo, histerična množica ljudi pa je drla proti vhodu, takrat so me skoraj stisnili, a me je hvala Bogu varnostnik uspel potegniti iz gneče. A ima to kakšno povezavo?
V mladosti me je tudi velikokrat skrbelo, da se ne bo komu od domačih kaj zgodilo. Dokler niso bili vsi doma sem sedela v postelji in živčno čakala.
To pa se je kasneje stopnjevalo v strah pred boleznijo, smrtjo. Nja povem, da me ni strah umreti. Strah me je, da bi s tem uničila življenje staršem, fantu…strah me je, da bi zbolela in jih s tem obremenjevala, bila komu v breme…
Ko so pred mano izpitna obdobja se ta strah podvoji. Fakulteto opravljam brez težav, drugače sem zelo samozavestna, rada sem v družbi ljudi, rada komuniciram.
Strah pa me resnično vedno bolj omejuje v življenju. Strah me je iti na morje, kaj če se mi bo kaj zgodilo, ko nikogar ne bo v bližini, ko mi nihče ne bo mogel pomagat. Včasih sem veliko potovala, a sedaj sploh več ne spim pred odhodom zaradi živčnosti in straha. Imam občutek, da se bo ob moji vrnitvi vse spremenilo.
4 X sem bila pri psihiatru, ki pa si je le pri prvem obisku vzel 20 min časa, drugače, pa mi je že takoj pri vstopu (brez besed) napisal nov recept, čeprav sem že na začetku izrazila, da ne želim jemati zdravil. Sedaj (mogoče 1 x mesečno) ob paničnem napadu, ko so izpiti in podobno vzamem 1/2 Helexa 0.5 mg Predpisal pa mi je tudi Eglonyl, ki pa ga še sploh nisem začela jemati. Rada bi slišala Vaše mnenje. Ali je v mojem primeru res priporočljivo jemati Eglonyl ali bi bilo bolje kaj druga? Kakšni so najpogostejši stranski učinki? Naj povem, da imam težave z želodcem (preveč kisline) in zaradi tega mi nekatera zdravila zelo dražijo želodčno sluznico. Ali gre zgolj za anksioznost ali tudi kakšno obliko soc. fobije (kino, koncerti)? Kako si bi lahko tudi sama najbolj pomagala?

Že v naprej se Vam zahvaljujem za pomoč, ki jo resnično potrebujem! Hvala!
Lep pozdrav!

Spoštovana Neya,
vaš psihiater je človek, ki o paničnih stanjih in vegetativnih psihosomnatskih motnjah ve bisveno več kot vi. Zakaj mu ne zaupate? Zoper socialno fobijo in panična stanja so najučinkovitejša pomoč zdravila, avtogeni trening in tehnike preplavljanja so le dodatne metode lajšanja težav.

Pozdravljeni!
Nikakor ne trdim, da vem več od psihiatra! Če bi vedela več sploh ne bi iskala pomoči pri njem. Zakaj mu ne zaupam? Moj prvi obisk pri psihiatru je trajal 15 min, edino kar sem uspela povedat je, da sem velikokrat brez razloga panična in da me to ovira. Povedala sem mu, da ne želim jemati pomirjeva, a mi je vseeno predpisal Helex in to 3x dnevno po 1/2, ki bi ga naj jemala 14 dni (čeprav sem se v tistem obdobju dobro počutila, nisem bila panična, ni me bilo ničesar strah) Vzela sem le 1x 1/2 Helexa in sem se počutila “zadeto”. Sploh se nisem mogla zbrati, omotična sem bila… Nasledni obisk sem imela čez 14 dni – trajal je 10 min – toliko, da mi je zmanjšal odmerek Helexa (čeprav sem ponovno rekla, da ga ne bi jemala)
Ponovni obisk – čez 1 mesec – trajal manj kot 10 min – predpisan Eglonyl, ker sem povedala, da imam občutljiv želodec.
Vi ste iz pisma, ki sem Vam ga poslala izvedeli več o meni, kot pa moj psihiater. Ne morem zaupati človeku, ki brez, da bi me sploh vprašal…kako ste?…napiše recept! Še tega ne ve, da so se moji starši pred kratkim ločili in da je od takrat vse tako…tega sploh nisem imela priložnosti povedat. Enostavno po napisanem “novem” receptu se je vstal in mi odprl vrat…češ…lahko greste!
No to je obrazložitev na Vaše vprašanje zakaj mu ne zaupam! Zato sem tudi Vas prosila za nasvet med tem, ko čakam na obisk pri novem psihiatru, ki mi ga je priporočala osebna zdravnica.
Zanima me le še to, ali je po vašem mnenju normalno, da brez predhodnega pogovora, brez terapije, zdravnik le nenehno predpisuje druge recepte…čeprav izraziš željo, da zdravil ne bi jemal (pomirjeval) – no razen če je res nujno. Ali ni navada, da se kombinirajo zdravila z psihoterapijo? Pa upam, da ne bo spet to izpadlo, kakor da želim biti pametnejša od mojega zdravnika (ker vem da nisem), samo zanima me Vaše mnenje?!

Že v naprej se Vam zahvaljujem za odgovor!

Lep pozdrav!

z vsem spoštovanjem do vas in vašega poklica, ampak dvomim v to, da so zoper očitne znake socialne fobije in paničnih napadov zdravila prvega izbora antipsihotiki. Zdravniki pozabljate, da smo pacienti v 21. stoletju osveščeni glede simptomov in načinov zdravljenja, vsekakor neprimerno bolj kot denimo pred 20 leti.. Tukaj je tudi internet, kjer mi doslej nikjer ni uspelo zaslediti, da bi se za vzdrževalno zdravljenje anksioznosti/paničnih napadov/socialne fobije uporabljalo antipsihotike, razen v obvladovanju akutne anksioznosti… Dekle naj torej pri svojih 22 letih prične jemati eglonyl in v denimo prihodnjih 5 ali 10 letih tvega razvoj tardivne diskinezije, ko pa imamo vendar na razpolago dovolj učinkovitih in varnih antidepresivov, ČE pa že antipsihotik, zakaj se ne predpiše kakšen od novejših, varnejših (risperdal, zyprexa…) Hvala bogu, da zdravnikom ne zaupamo slepo. Poznam dovolj ljudi, ki so to drago plačali.

Spoštovana Neya,
prav je to , da ste kritični do psihiatrovega odnosa, še bolj prav pa bi bilo, da bi mu to sami povedali.Vprašali bi ga. zakaj se je tako odločil, kakšno vrsto psihoterapije bi vam predlagal in vse to,kar ste nakazali v svojem pismu.Ne gre mi za to, da bi branil kolega ( saj tudi njegovega imena ne vem), temveč za to, da bi am dopovedal, da imate pravico biti ne le informirani, amopak tudi soodločati o vrsti in poteku celotne terapije.Naučite se svojega(bodočega) psihiatra vprašati o vsem, kar vas bega, saj le dober posloven odnos pripelje do kvalitetnih rezultatov.Vlogi si bosta razdelila, vi boste kot svojo obveznost opravlili vse, kar lahko storite sami, psihiater pa glavnino.Pomembno je, da bosta oba vedela,kje se vajina področja stikajo.Za malo dobre volje, si predstavljajte, da je vaš psihiater vaša šivilja, kamor ste se namenili po novo ( duševno) opravo.

Spoštovani ,
preberite prosim vir za svoj protest še enkrat in odkrili boste, da kot terapijo izbora zoper socialno fobijo vedno navajam antidepresive, ne pa antipsihotikov.Za ilustracijo: antidepresivi so na primer Prozac, Asentra, Zoloft, Cipramil, Cipralex, Seroxat, Aurorix, Anafranil,išn. med antipsihotike pa uvrščamo Haldol. Moditen, Zyprexa, Zeldox,Seroquel,Leponex,Clopixol,FluanxolNozinan, Melleril,Risperdal, Risset,
Prazine išn., medtem ko so predstavniki pomirjeval:Lexaurin, Lexilium,Helex, Xanax,Apaurin,Lorsilan, Loram,Ansilan išn.