Naslovnica Forum Zdravje Splošno Urgenca dvoji vid, vrtoglavica

dvoji vid, vrtoglavica

Pred 5 leti sem doživela enake simptome kot danes,Včeraj se je najprej začela vrtoglavica, nato zanašanje v desno, ter rahli dvojni vid v desno, težko se držim pokonci ter težko hodim ravno. Pri splošnem zdravniku sem dobila antibiotik, ter navodila, da naj mirujem. Stanje je vedno slabše, težko fokusiram pogled z dvema očesoma, zato si zatiskam eno oko da vidim ravno. pomagajte.

Vzrokov za te težave je lahko več. Najpogosteje pa sta vzroka dva. Okvara ravnotežnega organa ali motnje v delovanju centralnega živčevja. Svetujeva pregled pri otolaringologu ali in pri nevrologu, da bi lahko opredelili, kaj je vzrok vaših težav.

ali še kaj bereš tole? če ja potem ti bom dala napotke, drugače ne bom nič nalagala.

Draga Mija!

Omotica in vrtoglavica spadata med najpogostejše pritožbe, s katerimi se sreča zdravnik družinske medicine. Pojavnost različnih oblik vrtoglavice ni dovolj raziskana; pojavnost navadne vrtoglavice je ocenjena na 64 na 100.000 prebivalcev na leto. Čeprav se težava lahko pojavlja že v otroštvu in dobi odraščanja, je večina pacientov stara čez 40 let. Ženske poročajo o težavah dvakrat pogosteje v primerjavi z moškimi. Motnje perifernega dela vestibularnega (ravnotežnega) aparata pojasnjujejo približno 85 % razlogov za vrtoglavico. Vzroki vrtoglavice so največkrat naslednji:

Otogena (»ušesna«) vrtoglavica
• vnetje srednjega ušesa,
• Ménièrova bolezen,
• vestibularni neuritis (vnetje vestibularnega živca),
• labirintitis,
• otoskleroza,
• zapora, zamašitev (obstrukcija) zunanjega sluhovoda oziroma Evstahijeve cevi,
• žilno povzročena vrtoglavica.

Očesni vzroki
• diplopija (dvojni vid),
• akutni glaukom,
• motnje bulbomotorike.

Zdravila in alkohol
Sedativi (pomirjevala), opiati, beta-blokatorji, antiepileptiki, aminoglikozidi, vazodilatatorji, oralni kontraceptivi, kortikosteroidi, inzulin

Nevrološke bolezni (bolezni živčevja)
• epilepsija (temporalnega režnja),
• periferna neuropatija,
• meningoencefalitis,
• multipla skleroza.

Metabolni vzroki (bolezni presnove)
• hipotireoza (zmanjšano delovanje ščitnice),
• hipoglikemija (nižja raven sladkorja v krvi),
• uremija (motnje v delovanju ledvic),
• hiperventilacija (pospešeno dihanje).

Drugo
• psihogeni vzrok,
• »morska bolezen« (kinetoza),
• anemija (slabokrvnost), poliglobulija.

KAJ MORA STORITI ZDRAVNIK?
Najprej je treba opredeliti, ali so prisotni kohlearni in/ali vestibularni simptomi. Znaki in simptomi vestibularnega (ravnotežni organ) draženja oziroma poškodbe so vrtoglavica, slabost, bruhanje, negotovost pri hoji, težave z ravnotežjem, občutek pijanosti in nistagmus. Znaki kohlearnega (slušni organ) draženja so poslabšanje ali izguba sluha ter šumenje in zvonjenje v ušesih.

Potem ko opredelimo morebitni vestibularni (ravnotežni organ) vzrok, je potrebno nadaljnje preverjanje, ali gre za centralno ali za periferno vestibularno poškodbo.
Značilnosti centralne vestibularne poškodbe so naslednje: odsotnost kohlearnih znakov, večja negotovost pri hoji, slika pijanosti, občutek izgubljanja zavesti, ki se krepi ob premikanju delov telesa, izguba ravnotežja. Obdobja vrtoglavice trajajo pri centralnem tipu dlje in so manj intenzivni kot pri perifernih vestibularnih poškodbah. Redki so tudi paroksizmi in nagli pojavi vrtoglavice. Nistagmus (nehotni, ponavljajoči gibi oči) je lahko (ni pa nujno) prisoten. Vrtoglavost je pri odprtih očeh in pri usmeritvi pogleda k določenemu predmetu intenzivnejša.
Značilnosti periferne vestibularne motnje so med drugim hitri paroksizmi vrtoglavosti, ki jih spremljajo kohlearni simptomi in znaki (bruhanje, slabost). Kohlearni simptomi so pri perifernih poškodbah lahko prevladujoči. Nistagmus se pojavlja na zdravi strani, ataksija pa na strani obolelega vestibularnega aparata. Vrtoglavost se pri zaprtih očeh poslabša, izboljša pa se ob usmeritvi in fiksiranju pogleda na določeno točko.

Če bolnik navaja, da ima vročino, občutek polnosti ali pokanja v ušesih, opaža izcedek ter slabše sliši, ob tem pa opiše še vrtoglavico in občutek glasnejšega sluha , moramo najprej pomisliti na vnetje srednjega ušesa. Pri podobnih navedbah, ob katerih bolnik nima vročine, pride v poštev tudi kronično vnetje srednjega ušesa.

Če bolnik navaja, da ga boli žrelo, ter ob tem navaja težave perifernega vestibularnega draženja, moramo pregled usmeriti k morebitnemu virusnemu vnetju vestibularnega živca.

Kratke (trajajoče nekaj ur) in ponavljajoče epizode vrtoglavice, ki jih spremljajo zvonjenje v ušesih, slabost, bruhanje in nistagmus, govorijo o Ménièrovem sindromu. Zvonjenje in napredujoče slabšanje sluha so lahko prisotni tudi v vmesnih obdobjih, ko bolnik nima »napadov vrtoglavice«.
Spontani in nagli pojavi vrtoglavice, ki jo spremljajo vegetativni simptomi, ki jih sproži obračanje glave, kažejo na morebiten vertebrobazilarni sindrom.

Težavo največkrat srečamo pri starejših ljudeh, ki naglo obrnejo glavo navzpred ali navzad. Temu pogosto botrujejo degenerativne spremembe vratne hrbtenice (obraba).

Pri starejših bolnikih, ki se dalj časa bolj ali manj uspešno zdravijo zaradi zvišanega krvnega tlaka in navajajo kratkotrajne nevrološke izpade, afazijo, motnjo vida, senzorne ali motorične izpade ter morebitno izgubo zavesti, moramo ob navajanju vrtoglavice preverjati tudi v smeri tranzitorne ishemične atake (»prehodna možganska kap«).

Če bolnik navaja, da je najprej občutil enostransko in napredujočo izgubo sluha, šumenje v ušesu ter motnje ravnotežja; kasneje pa se je temu pridružila še vrtoglavica, naj bodo nadaljnji diagnostični postopki usmerjeni k potrjevanju morebitnega nevrinoma (tumorja) steatoakustičnega živca.

Če v ambulanto pride mlajša oseba, pri kateri opazimo negotovost pri hoji, motnje ravnotežja, prekinjen (sakadiran) govor, tremor rok, motnje vida, parapareze (vlečenje nog, nespretnost pri pisanju), hitro utrudljivost ter nistagmus, moramo pomisliti na pojav multiple skleroze.

Napredujoča gluhost ter šumenje v ušesih, ki se najpogosteje pojavi v obdobju pubertete, vodi k vedno večji gluhosti ter se poslabša po porodu, naj zdravnika usmerijo k razmišljanju o morebitni otosklerozi.

Vrtoglavica, ki se pojavi sočasno z nenadnim napadom močne bolečine izza oči – ta bolečina se širi v zatilje ter sinuse, spremlja pa jo bruhanje z bradikardijo, je znak za pojav akutnega glaukoma (nenadno zvišanje očesnega pritiska).

Pomisliti moramo tudi na hipoglikemijo (žnižanje glukoze v krvi); še zlasti, če se bolnik nenavadno obnaša, ima žariščne nevrološke izpade ter navaja, da jemlje zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni.

Ne smemo prezreti tudi možnih stranskih učinkov zdravil, ki lahko vplivajo na kohlearno funkcijo, ter povprašati o morebitni poškodbi, padcu ali udarcu.

V primeru histeričnega vzorca obnašanja je v ospredju občutek negotovosti pri hoji in omotičnosti. Stanje navadno sproži čustveni konflikt, bolnik izrazito poudarja simptome, pospešeno diha, toži, da ga duši, da mu primanjkuje zraka ter da se mu temni pred očmi.

POVZETEK IN NASVET:
VAŠ IZBRANI ZDRAVNIK JE OČITNO POMISLIL, DA GRE ZA VNETJE SREDNJEGA UŠESA IN PRIZADETOST RAVNOTEŽNEGA APARATA. PRI MLAJŠIH OSEBAH MORAMO OB TEM POMISLITI TUDI NA MOŽNOST NEVROLOŠKIH OBOLENJ, PRI STAREJŠIH PA GOTOVO PREVERITI ŠE OČESNI PRITISK, KRVNI TLAK, RAVEN SLADKORJA V KRVI. OB NORMALNIH IZVIDIH SKLEPAMO, DA GRE ZA MÉNIÈROVO BOLEZEN, KI OBIČAJNO TRAJA OD NEKAJ TEDNOV DO NEKAJ MESECEV. PRAVEGA RAZLOGA ZA TO BOLEZEN, PRI KATERI STA V OSPREDJU HUDA VRTOGLAVICA , SLABOST IN MOTNJE RAVNOTEŽJA, STROKOVNJAKI NA POZNAJO.

Upam, da ste v podrobnem opisu vzrokov vrtoglavice našli razlago za vaše težave. Zdravljenje bolezni prilagodimo vzroku (na primer nižanje očesnega pritiska pri glavkomu, predpis antibiotika pri bakterijskem vnetju srednjega ušesa, zdravljenje multiple skleroze…).

Lepo vas pozdravljam.

Danica Rotar Pavlič

Pozdravljeni!

berem in berem tole o vrtoglavicah in mi nič ni prav nič všeč.
namreč imam že kar nekaj časa občasne vrtoglavice (prejšnji teden sem jih pripisala virozi, ker sem imela tudi vseostale znake viroze), ta teden pa ne vem, čemu naj jih še pripišem. namreč včeraj sem šla k zdravnici in ji potožila glede tega in je preverila vodo, kri in slikala sinuse – vse v redu. meni pa se zelo vrti – ko uležem je točno tak občutek, kot bi se vrtela dolgo v eno smer in se potem ustavila. zraven mi je še malo slabo, močno napihnjen trebuh (ampak to imam že kar dolgo).
sicer imam pa tudi nasploh kar pogoste glavobole (lani tak čas sem se po pol leta vrnila iz Istanbula, sem imela obupne glavobole s slabostjo, ampak se je nekoliko poštimalo in imam glavobole precej bolj poredko in niso več toliko povezani s slabostjo).
ne vem, v glavnem, kako je to možno, da sem pri 27ih že čisto zblujena … pa se resnično trudim zdravo živet …

hvala za odgovor!

Pozdravljeni!

O vrtoglavici se je že pred mano zelo razgovorila dr. Rotar Pavlič v tem forumu.
Kaj pa v vašem primeru? Glede na opis – kot bi se vrtela v eno smer- gre najverjetneje za periferno vrtoglavico (izvor težav v notranjem ušesu). Če težave ne minejo, bi bil smiselen pregled pri ORL specialistu (testiranje ravnotežnega organa in sluha).
V naslovu je napisan dvojni vid, v opisu težav pa ne (če gre za dvojni vid, morate nujno k zdravniku – težave so lahko v očeh ali v možganih).

Če bo izključena periferna vrtoglavica (kar pa je malo verjetno) bi bil smiselen tudi pregled pri nevrologu.

LP
Mateja

Spoštovani, zakaj sem zjutraj, ko se zbudim skoraj slepa in malo traja, da pridem k sebi? Hvala

Pozdravljeni!

Je ta slepota “le” meglen vid? To se lahko pojavi ob nizkem tlaku, če na hitro vstanete. V vsakem primeru pa bi vam svetovala pregled pri vašem zdravniku.

Lep pozdrav
Mateja

New Report

Close