dvojčki
Spoštovani,
v naslednjem tednu me čaka carski rez, dobila bom dvojčke, pri točno dopolnjenih 36. tednih. Carski rez je dogovorjen, zaradi diskordantne rasti enega od plodov, ki le še minimalno raste.
Zanima me, ali je v porodnišnici (LJ) omogočeno, da si mati izbrizgava mleko (v kolikor bi bilo to potrebno), ali je potrebno prinesti črpalko s seboj? Zanima me tudi, kdaj materi po posegu prvič prinesejo dojenčke? sem se pogovarjala z več mamicami pa vsaka pravi malo drugače, na pripravi na carski rez sem pa te zadeve čisto pozabila vprašati…. je bilo vse zelo na hitro.
Prav tako me zanima vaše mnenje, čisto tako tako ‘na oko’, glede na tedne nosečnosti, ali menite da bosta dvojčka potrebovala inkubator/toplo posteljico. Injekcije za pljučka bom dobila par dni pred posegom, en dvojček ima trenutno cca 1700 g, drugi pa cca 2400 g.
Hvala za kratek komentar 🙂
Lep pozdrav
Spoštovana,
ljubljanska porodnišnica ima dolgo tradicijo podpore dojenju (sem sodi tudi izbrizgavanje mleka), ima tako “laktarij” (kjer črpajo mleko predvsem mame otrok, ki so na “intenzivni”) kot tudi posamezne črpalke mleka po oddelkih. Torej ni nujno, da s seboj prinesete lastno črpalko.
Glede na to, da bosta vaša dvojčka “36-tednika”, sploh ni nujno, da jih bo treba hraniti po steklenički, v vsaj polovici podobnih primerov se dojijo od 0. dne (torej od dneva, ko se rodijo). Večja verjetnost je, da zaradi carskega reza (ki je le operacija, stres) in dveh lačnih ustec ne boste imeli dovolj mleka, vsaj v prvih dneh.
Če bo vse tako kot pričakujemo, gresta novorojenčka po carskem rezu skupaj z mamo na oddelek A – in sta od nje “ločena” le za čas, ko je mama še v intenzivni (prvih 24 ur). Pa še tu spodbujamo, da so novorojenčki čim več v posteljici ob mamah, tudi v intenzivni. Žal se pogosto izkaže, da smo tu pediatri (in mame + otroci) na eni strani, mnoge medicinske sestre (a ne vse!) in predvsem določeni zdravniki – anesteziologi (ki delajo vizito na intenzivni) pa na nasprotni strani in jih posteljice z novorojenčki ob mamini postelji “motijo”… Res pa ni pravila, koliko časa mine med operacijo in prvim dojenjem – crkljanjem pri mami.
Drobižek bo šel najverjetneje takoj v ogrevalno – toplo posteljico, a je malo verjetnom, da bi potreboval bivanje na intenzivni. Novorojenčki, ki so ob koncu nosečnosti živeli “v stresu” (eden od znakov je tudi ustavljena rast), so zelo zreli – in praviloma nimajo nobenih dihalnih težav. In so ta večji dvojčki tisti, ki imajo kakšne težave pri adaptaciji na samostojno življenje, včasih imajo prehodne dihalne težave in celo potrebujejo kakšen dan dodatek kisika. Seveda je tveganje za takšne težave močno zmanjšano, kadar mame pred predvidenim carskim rezom dobijo betametazon za spodbujanje dozorevanja pljučk.
Srečno torej in na svidenje v naslednjem tednu,
Spoštovani,
naši dvojčki so rojeni, smo že doma, po 0+5 dnevih v porodnišnici 🙂 Imam še nekaj vprašanj in me zanima vaše mnenje glede tega.
1.) Dvojčica A: 2550 g, 47 cm, ob odpustu: 2400 g. Naj bi bila bp, tudi meni se zdi v redu. Prvi dan so napisali da občasno postoka. Potem je na viziti drugi ali tretji dan zdravnica napisala na list, da ne stoka – čeprav je še vedno občasno postokala, mene ni nihče nič vprašal, šele danes sem videla zapis. Jaz še vedno opazim da občasno postoka. Sem si prebrala enega od vaših prejšnjih odgovorov glede stokanja. Pa me zanima, ali je to še vedno problem lahko (okužba), če še vedno občasno postoka?
2) Z dvojčico B je več težav. Teža: 1770 g, 42 cm, nato se je teža znižala, potem pa spet malo gor – ob odpustu: 1710 g. Ni preveč ješča, pri hrani pogosto zaspi, ob obroku poje največ 30 ml, obroki so na cca 3 ure. Bom pa poskušala ta čas malo skrajšati. Sesa tudi na dojki, ampak se precej hitro utrudi. no, saj tudi sama še nimam veliko mleka. Kljub temu smo v bivanju v porodnišnici uspeli jo razmeroma pogosto hraniti in ni teža kaj dosti padla.
Ugotovili pa so ji šum na srcu in UZ je pokazal: perimembranozni ventrikularni septalni defekt (L-D šant z gradientom 15 mm Hg). Čez 2 tedna smo naročeni na kontrolo. Zaenkrat je kardiolog rekel le, da se bo takrat bolje videlo, da pa je možno, da se to zaceli, ali da se zdravi z zdravili, ali pa je potrebna operacija. Zanima me, ali vam je ta defekt znan in morda lahko napišete kaj več o temu.
Kardiolog je tudi rekel, da v primeru utrujanja pri hranjenju, napora pri dihanju ipd je potreben takojšnji pregled. No tu smo pa malo ‘neuki’, saj je že od vsega začetka precej lena pri hranjenju. Kako naj torej vemo,da je še bolj lena oz. da je kaj narobe, kar ni pogojeno že s tem, da je pač majhna in rabi dlje za vse? predstavljam si, da jo bomo uspeli porediti, vendar bo še vedno potrebno precej napora, tako kot dosedaj, in nas skrbi,da ne bi vedeli kdaj se morebiti odpraviti po takojšnjo pomoč…
Hvala vam že vnaprej za kakršenkoli komentar, vam bomo zelo hvaležni.
Lp,
Maja
Spoštovana,
“nevarno” stokanje (kot znak infekta) se vedno stopnjuje, torej ni tega, da je, pa ga spet ni. Temu drugemu jaz raje rečem, da otrok “gode” – ko je sit, ga malo črviči, se zbuja, pada v spanec. Torej je nekaj povsem običajnega.
Kar se tiče manjše dvojčice, ima seveda v primerjavi s sestrico manj mišic, manj zalog energije in je zato naravno, da bolj spi in da se ob pitju bolj utrudi. Tudi kapaciteta želodčka je najverjetneje manjša. Zato bi jaz z dojenjem pričela pri večji, manjši pa bi mleko bodisi izbrizgala in dala po steklenički (če je mleka v izobilu) ali pa bi jo hranila z nadomestkom. Ko pa bo krepkejša (tam okrog 2,2 kg), bi njej dala prednost pri dojki…
VSD je ena najpogostejši v porodnišnici ugotovljenih nepravilnosti v srčku – gre za luknjico v pretinu med obema prekatoma. In ker je v levem prekatu (iz katerega gre kri v aorto, po telesu) bistveno višji pritisk kot v desnem (iz katerega gre kri v pljučno arterijo), se šum curka krvi zelo močno sliši. Kadar je v tim. mišičnem delu, se praviloma zapre sam od sebe v nekaj tednih ali mesecih. Pri tistih, ki so v zgornjem, tim. membranskem delu, pa je napovedaovanje, ali se bo luknjica zaprla sama od sebe, težje – in je seveda v domeni kardiologa, ki dojenčka kontrolira in pri njem opravlja UZ preiskavo.
Kadar preko luknjice teče veliko krvi v pljuča (to se dogaja ob velikih luknjicah in v času po 3. mesecu starosti, ko tlak v pljučih povsem pade v primerjavi s tlakom pri “svežem” novorojenčku, takrat bo gradient zelo velik), so pljuča preobremenjena s krvjo – otrok začne hitro, pogosto plitvo dihati, ob pitju se zelo utruja (potegne enkrat, dvakrat, potem diha in diha), postane bled, sivkast, lahko tudi moder: skratka, znaki so nezgrešljivi in alarmantni.
Samo še opomba: ob pregledu pri kardiologu ga vprašajte, ali pripada vaši deklici zaščita pred RSV s palivizumabom (malo si preberite v sosednjih forumih, kaj to je in kakšen je namen). Glede na to, kar ste zapisali, bi sodila, da bi ji bil v korist.
Pozdrav,
Draga Mojca,
če kardiolog priporoči zaščito, vaše podatke posreduje Mojci Štos (naši tajnici), ki ureja seznam “upravičencev do palivizumaba”. Mojca vnese otroka v seznam in o tem obvesti tako Inštitut za varovanje zdravja (kjer je “logistični center” za vsa cepiva in zaščitna protitelesa) kot izbranega pediatra, ki odmerke palivizumaba na IVZ naroči “poimensko”. Redkeje je pot obratna – da pediater kliče kardiologa dr. Kosmača in ko ga slednji obvesti, da je otrok upravičen do palivizumaba, posreduje podatke Mojci Štos.
Zapleteno, a kaj moremo, pri dragih zdravilih je tako zapovedano 🙂
Srečno,
Spoštovani,
hvala za vse informacije. Ponovno pa imam vprašanje, tokrat glede hranjenja. Torej naša punčka je bila rojena s 1770 g, odpustna teža 1710 g. Danes je stara točno 2 tedna. Po prihodu domov smo lepo počasi napredovali s hranjenjem, dajemo ji Apt. Premature in pa moje mleko,kolikor ga izbrizgam. Lepo smo tudi dosegli ‘normo’ cca 150ml na dan/kg teže. Tako da smo lepo napredovali zdaj pri 2 tednih starosti do 1900g. Vendar pa imamo zadnje dva dni problem. Ob hranjenju nekako ne požira.Zdi se da vleče iz cuclja, misliš da pije, a mleka v steklenički je enako. Očitno cucelj samo liže in ne golta. Ob tem tudi mleko sproti polzi ven iz ust. Ali pa sesa, potem pa po nekaj sekundah mleko spusti iz ust. Le vsako drugo, tretje hranjenje poje (bolj boren) obrok, sicer pa kot rečeno praktično nič ne pogoltne. Tako da poje bistveno manj kot je še par dni nazaj, ko je lepo jedla, ni nič mleko polzelo ven. Imate kak nasvet, kaj bi lahko bilo vzrok temu? Skrbi me kaj bo če bo šlo tako naprej…
Lp
Draga heidi,
zakaj je prišlo do opisanih težav, bolj ugibam. Še najverjetnejša možnost je, da dojenčica ne odpre ust dovolj in ima dudo pod jezikom oziroma premalo globoko v ustih. Tako ne ustvari dovolj podtlaka, mleko ji teče le na sprednjem delu ust. V tem primeru je rešitev večja pozornost na položaj jezička (ko ji dajete cucelj v usta, jo malo nagnite z glavo nazaj, da dobro odpre usta in ji šele nato ponudite cucelj) in na primernost dude (da je dovolj dolga, da iz nje kaplja, ko stekleničko obrnete).
Če v nekaj obrokih ne bo bolje, pa prosite patronažno sestro, da vas obišče. “V živo” bo najverjetneje hitro ugotovila, v čem je težava in vam dala najboljši nasvet, kako naprej.
Pozdrav,
Spoštovani,
najprej hvala lepa za zgornji nasvet, ki je bil popolnoma pravilen – dejansko je bila ‘fora’ v jezičku – če ga je držala nazaj, ni goltala in je mleko teklo ven. Zdaj pazimo na to, ko ji damo notri cucelj, in ni več problemov 🙂
Danes smo imeli tudi UZ kontrolo srčka pri kardiologu (dr. Mazič). Res je tudi on priporočil cepljenje proti RSV, vendar je rekel da bo to napisal v izvid, ki ga dobimo po pošti, s tem pa da gremo do pediatra, ki potem zadevo uredi naprej. Je to v redu, glede na to kar ste napisala zgoraj, ali naj pokličem nazaj njegovo sestro in prosim, da oni posredujejo podatke gospe Štos, kot ste napisala zgoraj? Zanima me še na kratko, kako poteka to cepljenje – je to ena doza, več doz…?
Hvala že vnaprej in lp,
Mojca
Spoštovana,
glede na to, da se je z dajanjem palivizumaba (protiteles proti RSV, torej ne gre za pravo cepljenje) v Sloveniji pričelo prejšnji teden (epidemija se pričakuje v začetku decembra, otrok mora dobiti protitelesa prej, če želimo, da je zaščita uspešna), bi bilo najbolje, če bi poklicali Mojco Štos (01 522 60 90 ali 01 522 60 11), da vpiše vaše podatke (predvsem glede izbranega pediatra, ki bo na osnovi vpisa na seznam lahko na Inštitutu za varovanje zdrtavja naročil zdravilo) in sama preveri pri kardiologih, da je zdravilo priporočeno z njihove strani (med pregledom in prejetjem izvida po pošti zna miniti tudi 1-2 tedna).
Protitelesa se daje enkrat mesečno (toliko je njihova življenjska doba) v času sezone (med novembrom in marcem) z injekcijo v stegensko mišico. Odmerek je prilagojen teži otroka (0,15 ml na kilogram). Ščiti le pred težkimi oblikami okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (torej ne ščiti pred prehladom ali pred drugimi virusi, ki so povzročitelji 1/3 težjih okužb dihal v zimskih mesecih). Zato ostaja poleg zaščite s protitelesi najbolj pomemben ukrep izogibanje virom okužbe (=otrokom – odraslim s prehladi) in higiena (umivanje) rok.
Pozdrav,
Pozdravljeni,
hvala za napotke, smo zrihtali:) imam pa še eno vprašanje. Zadnje tri dni opažam, da cca enkrat na dan bruha,kmalu po hranjenju. Ni bruhanje v loku daleč, bi rekla da je polivanje. Vem da je bruhanje oz. polivanje zelo pogosto in da enkrat na dan ni omembe vredno, ampak ker ima srčno napako, kardiolog pa je rekel da moramo če je karkoli narobe, priti na pregled takoj, me zanima ali je to nekaj takega, kar bi zahtevalo pregled oz če ima to kako vezo s srcem. domnevam da ne? Tudi sicer s težo napreduje.
Mislim sicer, da bruha ker ima pri tistem obroku že prej dovolj, mi jo pa vseeno poskušamo še malo nahranit (ker pač bolj počasi je in se trudimo da bi čimbolj pridobila na teži). Po drugi strani pa če je ne bi vedno, ko sama neha,še malce silili, bi pojedla zelo malo, saj je le malo obrokov takih, da brez težav poje cel obrok.
Žal smo zaradi srčne napake zelo živčni in jaz imam cel čas občutek, da morda kaj ni v redu 🙁
Lp,
Mojca
Draga Mojca,
polivanje (“bruhanje”) nima nobene povezave s srčno napako – za poslabšanje slednje je tipično pomodrevanje, utrujanje ob hranjenju (da nekajkrat potegne, potem pa lovi samo, se oddihuje), bledica, hitro dihanje z naporom, zaspanost – apatija – in predvsem neuspevanje (da se ne redi).
Torej kar mirno – tudi zato, ker takšno “poslabšanje” (če ga ne sproži kakšna težja okužba, ki pa ima zelo značilne znake) ne nastane čez noč.
Pozdrav,