Moj izbranec in jaz sva povsem različna po obnašanju . On je tip pasivne agresivnosti ( vse potlači vase vendar zamero vseeno izrazi skozi tišino ) jaz pa se lahko uvrščam med odprte tipe agresivnosti brez fizičnih obračunov , torej se bo to izrazilo skozi odkrito in pokazano jezo .
Po resnici povedano se mi z njegovim problemom niti ne da ukvarjati . Bi se pa rada s svojim ukvarjala. Zanima me naslednje : Kako naj se rešim agresije in kje sem jo pokasirala ?
Je možno , da se ti to dogaja samo z dolečenimi tipi ljudi , kot je naprimer moj partner ? In ali lahko dva takšna sploh obstaneta v razmerju ?

Do neke mere se po moje da ohranjat odnos taksen kot je, vendar slej kot prej pride do trenj. Sicer to se dogaja v vseh zvezah, tudi v tistih, kjer so partnerji bolj “slozni” oziroma manj razlicnih temperamentov. Sicer ne vem, ce je vasa zveza sele na zacetku, ali ze traja par let, ampak pomembno je to, da nas na zacetku taksnim stvarem ne damo povdarka. Na zacetku osebe po navadi ne pokazejo svojih pravih obrazov, saj bi s tem izgubile nasprotni spol, ki je zanje zainteresiran. Sele cez cas se zacnejo kazat pravi obrazi. Ce vam je veliko do tega partnerja, malo preucite razlicne tehnike sproscanja, ki vam bodo pomagale to negativni energiji dat ven. Ali pa mogoce kak sport- to je se posebej dobro tako za pocutje, zbranost, energijo…

Drugace pa iz osebnih izkusenj: je bilo podobno kot pri vas, s tem da sta bili vlogi ravno zamenjani. Partner me je custveno zelo spremenil, tako da me druzina ni vec poznala. Po razhodu, pa clovek spet postane nekaj cisto drugega, z novo izkusnjo, pozitivnim pogledom na svet, poln energije… Nekako izoblikuje svoj jaz, se posebej ce gre za prvo resno zvezo.

Tako da, definitivno se strinjam glede tega, da bi se ob drugem partnerju drugace obnasali, oziroma nekako bi vase dojemanje tezav omilil. Potrebno je dobro razmisliti in premisliti kaksno odlocitev sprejeti.

Da bi te sploh pritegnil (in ti njega), nek drug partner, drugačen po obnašanju od tega, ki ga imaš, za to se moraš najprej spremeniti ti sama, svoje obnašanje in svoje dojemanje tako sveta okrog sebe, kot same sebe. Brez tega sem skoraj prepričan, da ne bo šlo, saj te na (nezavednem) nivoju nekdo drugačen sploh ne bi privlačil. Mogoče le fizično, ne pa mentalno/čustveno.
Spreminjaš pa se lahko tudi s sedanjim partnerjem, saj to on najbolj pokaže, kje so tvoje največje šibkosti. Vprašanje pa je, če si jih zmožna vse sprejeti, prepoznati. Ko se človek prvič znajde v taki situaciji, je lahko tega preveč za nekoga, zato so se ljudje primorani prej raziti, lahko tudi večkrat tudi z drugimi partnerji, kjer pa se več ali manj ponavlja ista zgodba.

Ponavadi gre vse do primarne družine, tako po vzgoji kot tudi po dedovanju -genetiki.
Torej nekaj je tvoj karakter, temperament, nekaj bo pa tudi na tem, kako so te vzgajali, s tabo ravnali.
Veliko jeze in agresije velikokrat lahko izvira iz tega, da so te tudi v primarni družini bolj zatirali, kritizirali kot spodbujali in podpirali ali pa preprosto ignorirali, kar je za moje pojme še hujša oblika zlorabljanja otroka, kot izražanje jeze (morda kdaj tudi na manj primeren način).
Ignoriranje je sporočilo otroku, da tudi jeze in kaznovanja ni vreden, pravzaprav ni vreden obstoja (ga ignoriramo).

Kako so ravnali s tabo tvoji starši?

Če nikoli nisi bila slišana, po temperamentu si pa bolj uporniška kot pasivna, boš privlačila oz te bodo privlačili ljudje, kjer boš (podzavestno) poskušala iztrenirati oz “prerasti” to jezo, agresijo oz konflikt ali težavo, ki te spremlja in ovira, da bi se lahko počutila bolj svobodno, samozavestno, zadovoljno, preko partnerstev in drugih odnosov.
Zato bo partner, ki te bo privlačil, vedno podoben tvojim najbližjim, ki so te vzgajali.

Trenutni partner pasivno agresivno manipulira, to je njegova popotnica, tisto kar so ga naučili.

Rešitvi sta dve:

Za dvojino in vajin boljši odnos bi bilo potrebno, da se OBA zavedata svojih “hib” ( ti se že; jeza, agresija), on pa da ravna pasivno/agresivno.

Dokler je eden v zanikanju (jaz nimam težav) je vsa dvojina definitivno usmerjena v propad oz vajin odnos ne bo zadovoljujoče deloval. Pozabi na kakršnekoli izboljšave.

Ob zavedanju pa je potem potrebno imeti interes pri samem sebi to spremeniti.

Pri odnosu, seveda morata OBA za to imeti interes (spremeniti pri sebi, ne drug pri drugemu!).

Druga rešitev, če partner nima interesa in zanika, da ima kakršnokoli težavo, ostane EDNINA: TI sama, ki lahko poiščeš strokovno pomoč in se “izboljšaš”.

Drugače boš ponavljala ena in ista partnerstva v nedogled.

Na videz bodo morda ti ljudje povsem različni (od poklica, videza ipd), v OSNOVI pa bo njihov modus operandi pasivno/agresiven.
Kdaj boš pri vsakem to dojela, spoznala, je odvisno od inteligence partnerja in njegove pretkanosti manipuliranja. Bolj bo pretkan, in prefinjeno ter inteligentno manipuliral, dalj časa boš potrebovala da to ugotoviš.

Zato je zelo pohvalno, da se zavedaš kje si, kaj te moti in upam, da boš tudi aktivno zadeve reševala naprej.

Ne gre za temperament, ta je lahko zelo različen. Gre za spoštovanje drug drugega. O tem smo že večkrat.. Copy & Paste:

Nobena normalno razvijajoča se ženska ne bo ostala ob popolnežu – človeku, ki se noče spreminjati, ker je že “idealen”. In kot je že dr. John Gottman ugotovil da se 85% moških tako fiksira v svojo nespremenljivost, nedotakljivost in asbolutnost (oz.: stonewalling):

[attachment=1]Gottman 1.png[/attachment]
[attachment=0]Gottman 2.png[/attachment]

Logično je, da potem 80% žensk začne opozarjati na problem.. ki pa ga moški zaradi fiksne nediskutabilnosti zavračajo.. konča z ločitvijo. Spet večinsko s strani žensk.. le cca 20% ločitev na zahodu inicirajo moški.. pa še to, kot že rečeno zaradi prevare.. oz “izhodne afere” kot to lepo okarakterizira Dr. Veronika Podgoršek.

John Gottman s sodelavci na Washingtonski univerzi je z longitudinalno študijo 20+ let[/url] pri opazovanju 200 parov prišel do parametrov, s katerimi trdijo, da zmorejo s 94% točnostjo napovedati, kateri pari se bodo ločili v prihodnosti. Omenjene pare so namreč izpostavili reševanju problemov in konfliktov, ko so bili še skupaj. Glede na njihove reakcije, tudi analize mikroizrazov, pogledov, barve glasu in intonacije, govorice telesa.. kot tudi bolj glasne vsebine medsebojno izrečenega, so prišli do sledečih zaključkov:

4 točke, ki napovedujejo ločitev oz. “4 jezdeci apokalipse” so:
– negativna kritika partnerja,
– defenzivnost,
– prezir,
– umikanje vase, tišina.

Konflikti, prepiri.. so drugače običajen del kakršnekoli skupnosti, tudi zakonske oz. partnerske. Glede tega, kako se s spori pari soočajo, jim je uspelo določit tri prevladujoče vzorce:
– odprto in umirjeno
– glasno in strastno
– izogibanje (nojevsko pretvarjanje).

Ne glede na stil oz. vzorec soočanja s konflikti, imajo pari, ki ostanejo v partnerstvu skupni imenovalec, razviden že v višji sliki: “Pozitivna interakcija med partnerjema je 5x bolj pogosta, kot negativna.”