dva moška v življenju
Lep pozdrav vsem
Kar tako po naključju sem danes naletela na tale forum in kod bi bila božja volja da sem ga našla.ko sem prebrala tvoje pismo zasanjana,bi enako rekla,da bi lahko enako,popolnoma enako napisala sama.Tudi meni se dogaja kakor tebi.Moža ljubim in ko sem mislila da nama gre najbolje,je prišlo v mene kakor strela.Šla sem s človekom ki mi je že od negdaj razburil kri,katerega sem imela nekje globoko v srcu ob katerem sem imela tisti tvoj občutek.Šla sem enkrat in potem se nisem znala ne hotela upreti.Vedela sem da ni prav,vedela sem da se moram rešiti te zveze,ker nikoli ni tako tema,da nebi posijalo svetlo.pa nisem storila ničesar…..
V NJEM SEM NAŠLA TISTO KAR SEM PRI MOŽU POGREŠALA.In danes?Danes je njegova žena našla najina tel. sporočila****In sedaj je usoda mojega življenja na nitki.In sedaj vidim šele kaj imam,kaj lahko izgubim,česar nisem cenila.In sedaj se obračam na boga,ga prosim,molim in molila bom tudi za vas.Če se mi vse dobro isteče,vem da nikoli in nigdar nebom prevarala moža,otrok ter žalila boga,ampak se bom vsak dan posebej zahvaljevala za to kar mi je dano.Enako želim vsem vam in tebi zasanjana,razmisli preden bo prepozno,ali je vredno.
ajda napisal:
>
>
> iz srca ti recem samo nekaj: pojdi cimdlje proc od tega drugega
> moskega… ce je treba spremeni sluzbo… spremeni prostor
> rekreacije oz. pac tisti prostor, kjer ga srecujes… in
> poskusi najti moza. spomni se na lepe trenutke, kaj ti je
> zbujalo ščemenje v trenuhu, ko si bila z njim, odpelji ga na
> izlet v neke kraje, kjer je obema lepo in se poskusi najti z
> njim… ne zavzi ga zaradi nekoga drugega… da ti ne zal
> razbite druzine, razbitega srca in solznih oci…
Zasanjana, tvoja zgodba je taka, kot bi jo pisala jaz.
Verjamem, da iz začaranega kroga ne moreš in da boš še velikokrat pohodila svoja načela. Tudi sama ne vem, kako se bo vse skupaj končalo a nekaj vedi. ko si spraševala, kako bi bilo življenje z tistim rdugim človekom, nja ti napišem da mislim, da čez leto, dve, tri, skupnega življenja najbrž čisto nič drugače, kot sedaj z možem. Prednost “skrivne zveze je v tem, da prideš, vzameš in greš. Problemim so v resničem svetu.
lp
Tanaja
Zasanjana, večina nas ima v glavi kako rezervo za sanjarjenje, kako tiho simpatijo, ampak vsi ne gremo čez rob. Lepo je pa, ko vidiš, da te kakšen tako hrepeneče gleda, da ti kar ščemi po srčku. Meni tudi, pa imam 45 let, on pa 48. He, he, iz tega nič ne bo, sanje pa niso prepovedane. Miljon procentno sem prepričana, da tudi tvoj mož meče učke za kako, najbrž katera tudi za njim, saj je vsak vsaj nekomu všeč. Mogoče se tudi s kako natakarico ali pa sodelovko takole ljubko spogleduje in ima slabo vest. Če ostane pri tem, po mojem je vse ok, taka mala začimbilca…
To niso tvoje “sanje” pač pa je to tvoja “realnost”. Ko se ti hormoni proti tvojemu parnterju za čas ustavijo, se aktivirajo ob drugem. Vsem nam ljudem (razen, če nisi iz Marsa 😉 to deluje po istem sistemu. Vsem nam za en sam cilj: seks! Zaradi tega nas je toliko in zaradi tega se uspešno razmnožujemo.
Ko bo tvoj otrok malo zrasel npr. do kakšnih treh let, potem bosta imela s tvojim partnerjem tudi malo več časa za vaju. In tvoja “nova skrivnost” bo izginila samo od sebe. NIKOLI pa se zaradi tega ne smeš počutiti umazano! Tako razmišljanje je negiranje človeške narave in bolno. Spoštuj sebe in delaj na tem, da bo s tvojim partnerjm zveza spet postala zanimiva. In imej veliko POTRPLJENJA!
No vidim da vas je veliko v podobnem položaju v kakršnem sem tudi sama…
Morda je razlika med nami le v tem da jaz v drugem človeku vidim popolnega očeta, moža, ljubimca in osebo s katero grem tudi gobarit…
Moj mož je pa totalno nezinteresiran za naravo, nič ga ni doma (odhaja ob sedmih, domov se vrača okrog osme zvečer) ker ima pač tako delo… Ampak ko bi vsaj denar bil potem se ne bi tako sekirala, ker pa pač dela za očeta ga ta dobesedno izkorišča in slaba volja je redna spremljevalka v mojem življenju… Pa ne mislite da sem kaka materialistka, ampak moj otrok in jaz nimava od očka oz. moža prav veliko… Nedelje ko je doma pa moram priznat da jo preživimo kar lepo… Hočem pa povedat to, da po dnevu v službi in potem popoldnevu z otročkom, ki je izredno zahteven in se je treba nenehno ukvarjat z njim in potem še večeru v katerem skuham, pospravljam, obešam cunje, likam in se še z zadnjimi močmi stuširam niti slučajno ne upam pomisliti na kak hobi, čeprav bi resnično rada hodila na jogo ali aerobiko….
No pa verjetno bi zbrala moči za kak hobi, če bi videla razumevanje za to v očeh nekoga ki naj bi mi bil najbližje… Pa vedno zavija z očmi in se mu zdi neznosno trapasto da bi jaz pa rabila kako urico zase… Ne razume… In ker vidim da ne razume se pač v nobeno zadevo ne spustim, ker če bi se, ne bi bila tam z zadovoljstvom… Me razumete?
Pa vendar ga imam rada…
Res je malce lažje ko sem se olajšala…
Lep dan…
Dokler sam sanjaš, sploh ni panike. Sam zgleda, da se to dogaja čist zares!
Dobro pretehtaj in premisli, preden narediš korak naprej – če pa že – če mož ne ve, ga ne boli. Sam pomoje si ti tak tip, da bi se ti prej požrla.
Ne vem, zakaj ljudje ne razumejo, da lahko do dveh gojiš enaka čustva.
A ta novi ve, da imaš moža in otroka???
Srečno