Pozdravljeni. Sedaj sem tretjic noseca v 14 tednu in nosecnost ni bila nacrtovana. Imam doma dva prekrasna fanta. Eden 12 let in en 7 let. Ker pa je kontracepcija zatajila se je to zgodilo. Najprej sva z mozem rekla da ne moreva imeti se enega otroka in sva se odlocila za splav. To je bilo v 7 tednu. Bila sem ze v bolnisnici takorekoc na vrsti pa me je moz klical in preprical, da naj tega ne storim in naj odidem. To sem storila. Ko sem prisla domov je rekel da bomo otroka obdrzali. Vendar ga v podzavesti muci nek strah pred tretjim otrokom in odgovornostmi, da ne more niti minute zatisniti ponoci ocesa. Drugi dan pa mora iti v sluzbo in cel dan delati 10 ur in to cel teden tak in se v soboto. Shujsal je ze 8 kg in pravi da se bo samo enkrat zgrudil. Rekel mi je da se bo obesil in da si bom nasla boljsega moza. Rekel je, da me ljubi, vendar ne zdrzi vec ne psihicno ne fizicno. Jaz tega otroka ne bi splavila po mojem, vendar zaradi moza pa ga bi ker bi rada da je vse po starem ko smo bili srecna druzina. Vendar, ko hocem iti na splav, mi moz rece da ima tega otroka ze rad vendar ga neki strahovi mucijo. On sam je bil v rejniski druzini, ker ga je mati pri 3 mesecih zapustila v bolnisnici in ni sla vec po njega. Pravi, da ga je strah prihodnosti z tremi otroki, ce bo lahko vsem nudil financno podporo. Jaz sem tudi v strahu za moza pa tudi zase me skrbi. Oba sva v dusevni stiski, ker pa je otrok ze velik pa je se huje. Cele dneve prejokam. Moz pa je ze izcrpan, da komaj hodi. V sluzbi pa mora zelo delati. Ze uspavalne tablete mu niso kaj dosti pomagale. Prosim pomagajte nama. Hvala.

Pozdravljeni,

hvala za vaše sporočilo. Kolikor slišim je pričakovanje novega otroka sprožila stisko za vaju oba. Po eni strani sta z možem rekla, da ne moreta imeti še enega otroka, po drugi strani pa je vašega moža nekaj prepričalo, da se je premislil. Ob tem doživlja stisko. Ali se pogovarjata o tem kaj ga obremenjuje, da ne zdrži ne psihično in ne fizično? In tudi o tem kako je vam? V kakšni stiski ste vi? Tudi nepredelani dogodki iz preteklosti lahko vplivajo na trenutno slabo razpoloženje. Morda je ravno podobna življenjska situacija (zapuščenost v zgodnjem otroštvu) odprla stare rane.

Kakor opisujete stanje moža so to lahko znaki depresivnega razpoloženja. Dobro bi bilo če bi si poiskala strokovno pomoč. Ali pri osebnem zdravniku, ki bi precenil ali je potrebno medikamentozno zdravljenje oz. preusmeritev k specialistu psihiatru ali pa si poiščete psihološko pomoč (psihoterapija, psihološko svetovanje ipd.). Na voljo imate partnersko ali individualno obravnavo. Medikamentozno zdravljenje pomaga pri simptomih in je za akutna stanja priporočljiva, medtem, ko psihološka pomoč pomaga pri razreševanju konfliktov in morebitnih travm, ki so vzrok za simptome. Upam, da si bosta poiskala pomoč. Navsezadnje je takšno trpljenje nesmiselno.

Ali sem vam odgovoril?

S prijaznimi pozdravi