Držite pesti za Miho!
Dragi prijatelji oz. sotrpini!
Držite pesti za našega Miho, da bo zdržal in premagal bakterijo. 2x je že premagal limfom, zdaj po pkmc pa je prišlo do zapleta….. Mora zdržati… zase, za mala otročka, ženo, ZA ŽIVLJENJE!
Potrebuje vaše pozitvne misli, molitev, karkoli….
Naj zmaga še tretjič! V tretje gre rado!
Tudi jaz sem žalostna. Najbolj za vse njegove bližnje, ki so ostali brez očka, moža, svojca. Vsakdo se mora enkrat posloviti od svojih, nekateri ljudje se celo nimajo več od koga posloviti… Sprejeti moramo zakone tega zemeljskega bivanja, in dihati s polnimi pljuči vsak dan, ki nam je naklonjen, ga živeti zase in za svoje bližnje in daljne soljudi, in vsak dan bo darilo.
Sem nekdo, ki vas berem in spremljam in mi je hudo.
Tudi Mihovo zgodbo sem prebrala, njegov blog, zelo sem pretresena, prebrala sem jo mojemu možu, ki je Mihovih let. Poleg naju sta se igrala najina otroka, ki sta podobne starosti kot Mihova.
Ja, sem, sem z mislimi ob Mihi, jaz in moj mož, pa čeprav nikoli ne bova vedela kdo dejansko je bil Miha, kdo je njegova družina… Vsekakor pa bo v mojih mislih in srcu – ja, kot angelček, ki bo zdaj od zgoraj še posebej pazil in bdel nad svojo družinico. Vem, da jim je hudo, vendar imajo privilegij, nekoga, ki bo prav njihovov angel varuh … in zaživel bo živjenje brez bolečine.
Moje iskreno sožalje.
USTAVILO MI JE DIH, V SRCU JE ZASTAL UTRIP, KO PREBRALA SEM TO ŽALOSTNO VEST. A naslednji utrip je popeljal Miho v mislih k moji Maji, saj tako dobri ljudje nikoli ne ostanejo sami. Vedno so v nas, ob nas in z nami ter ob dobrih ljudeh, tam nekje, kjer ni več boja… Res so angeli, a kaj ko bi jih imeli radi ob sebi tu, tukaj in zdaj.
Vem kaj pomeni izgubiti, vsaka beseda je trenutno odveč. Njegovim bi povedala le to, da se preživi, čeprav boli. Za seboj pustil je del sebe- svoje otroke in ljubezen. Želel bi si, da vas preveč dolgo ne boli tako močno.
Čas nikoli ne zaceli takšne rane, le z bolečino se naučimo živeti in ljubezen do življenja zmoremo deliti, tam en naslednji dan.
Iskreno sožalje vsem njegovim sončkom.
Dragica
Nisem vedela, da tudi tukaj držite pesti za Miha. Hvala za lepe misli in spodbudne besede. Solze so spet zalile obraz. Bom prav skopirala in dala njegovi ženi, mami. Žena vem, da dolgo ne bo prižgala računalnika, mama ga tako nima. Vem, da jima bodo, predvsem mami, vaše besede v tolažbo. Predvsem tvoje, klemenetina, so se mi vtisnile v srce, da imamo privilegij. Mogoče pa res, ampak bi bilo tako lepše, če bi lahko na svoja otročka pazil kar tukaj, na zemlji… Verjetno bomo morali res gledati skozi take oči, da bolečina postane vsaj malo bolj znosnejša.
Hvala vam za vse.