Zdravo, ze dalj casa zelim mnenje od starejsih oseb oziroma od starsev, da vidim kako gledajo oni na svoje otroke.
Stara sem 21let hodim normalno na faks, lahko recem da sem kar pridna, trenutno imam zarad covid situacije le 3 predmete kar pomeni da imam kar precej prostega casa. odlocila sm se 5 mesecev ze nazaj da bom delala v Mercatorju prek studenca in malo nasparala denarja da bova sla s fantom na lepe pocitnice.
V druzini se ne razumemo, name so zaceli gledati kot da imam neko sluzbo da faks neobstaja. ker sem se odlocila zdravo jesti si ksno juzno skuham sama.
Sedaj pa se je zacelo pojavlati da me vidijo kot eno prisiljenko v druzino, ki mora 24/7 pucat hiso ker uporablja npr kuhinjo za katero nisem js dala denarja. hrano kar sama kupvat??? wtf z 200€ na mesec k so se ostale stvari
sj si lahko kaj sama kupim ce je kaj ekstra od hrane, samo zakaj pa ne mleka naprimer?
ze tako samo gledam use druzine k noben otrok se ni sam kupoval hrane, k se objemajo doma, k si zdj rozce mamicam nosjo..
dajte a je se kdo tak k te “ljubezni” sploh neobstaja
ker pocasi imam dosti nevem kaj naj, ker denarja ze vem da ni dovolj da bi kar odsla nekam.

Kaj naj ti povem, razen to, da si zelo pridna in odgovorna in bi vsak starš verjetno želel imeti tako hčerko. Ampak sama vidiš, da si v čudni situaciji. Ne vem si tega obnašanja staršev razložit, čeprav sem sama doživljala podobne stvari. Sama ne vidim drugega kot ljubosumje, sodeč po svoji zgodbi. Starši, predvsem oče so mi zmeraj pridigal kako je v življenju težko (finančnih težav nismo imeli, srednji razred), da bom že videla ko bom delala, da moraš trpeti, da niso srečen.. Tipično slovensko. Doma sem zmeraj pomagala, bila gospodinja namesto mame, odličnjakinja. Iz borih 5.000 SIT mesečne žepnine in kakšno priložnostno delo pri babici sem si zaslužila za vse cunje in zvezke že med srednjo šolo, tudi za izpit za avto. Po maturi sem delala v lokalu, zaslužila odlično, ampak delala vse vikendeed 14.in 3.uro zjutraj – copy paste od petka do nedelje, med tednom do 10h. Uporablja fotrov avto, ampak plačala gorivo. Kar naenkrat fotr da ne morem več delat, ker bi brat (ki je vse dobil) rabil avto, da pelje neke punce nekam in da je moje delo itak brez veze. Na dopust me ni pustil, ker “ne služim svojega denarja” in ne delam nič doma (razen da sem furala vso gospodinjstvo med počitnicami). Se je začel faks… Delala ko sem lahko. Nikoli ni bilo ok, ker baje ne pomagam doma… Čeprav od njiju nisem rabila več kot sedaj cca. 100 € za najemnino. Bog ne daj nove cunje, kje in zakaj?! Mi je poknilo, sem se vpisala izredno na faks, delala celi čas, se sama preživljala skozi faks, po diplomi takoj zaposlila. Nikoli več nisem šla domov stanovat… Sem bila na svojem. Sedaj sem pri 35.letih na managerska poziciji in oče me še vedno zbada, da ne v kaj je delo. Yeah right! Ne hodim pogosto domov, ne maram te negativne energije. Bilo je potrebno 10+ let in distanco, da sem ugotovila, da sem dobra oseba in da mi ni treba tega prenašati. Sedaj ne poslušam, se distanciram me prosijo da pridem domov. Še vedno imam občutek, da mislijo, da si dobrega življenja in službe ne zaslužim. Guess what? Ja, si ga! Sem ga gradila z odrekanjem in trdim delom! Moje je, ne po njihovi zaslugi!

Nasvet: ko malo mine te Korona nebuloza, se odseli med študente, obkroži se z pozitivnimi ljudmi, ki te podpirajo. Delaj koliko lahko, če je možno, postani finančno neodvisna. Te potem nič ne veže domov. Živi svoje življenje, njih pa naj ubija zavist. Slej ko prej bodo prosili, da prideš domov. Če bodo začeli z istimi vzorci, se obrni in odidi in ne hodi nazaj. Bodo spet prosili. Po nekaj takšnih zadevah bodo mogoče spregledali in bodo bolj dostojni do tebe. Če ne… Preseka dokler ne bodo.

Glavo gor! Si pridna in delavna, uspelo ti bo v življenju!

Glej na to, da se čimprej odseliš.jaz sem se jih držala, ker so me vzgojili, da brez njih ni obstanka na tem svetu.izkoriščali so me do konca, plačevala sem stanarino za sobo in del stroškov.dedovala nisem ničesar razen iztoženeg anujnega deleža.proč od njih, imajo te za smet. Letnico mojega rojstva vidiš.nič se ne spremeni, verjemi.

V glavnem,da povem tako. Oče je lepo sluzil ampak ves denar porabil v razne nočne delavke. Jaz od 14ega leta delala vsako sezono potem še med šolo v srednji. Moja sestra je potovala,se zabavala in lenarila. Sedaj je pa slika taka da oče nima ficka za penzijo,sestra je finančni in življenski invalid,jaz se pa imam realno kar ok. Vse sem si prigarala sama in iskreno ni bilo lahko. Prijateljice so uzivale in studirale-najbolj pomembno pa imele podporo svoje druzine. Tisti ki reče kar te ne ubije te utrdi-drzi,vendar je kdaj tudi topel objem in pomoc nekaj kar bi mi lahko res prav prislo.
Če me vprasas ce se pocutim zmagovalec bi ti pritrdila, ampak še vseeno je tak odnos doma neka luknja, ki ti je ne pokrpa noben denar. Žal.

Poskusi zivet sama čimprej-duhovna svoboda nima cene.