Pozdravljeni.

Imam težavo in sicer če na kratko opišem sem se z očetom skregala in odšla od doma (stara sem 18 in delam srednjo šolo). Sprejeli so me pri prijateljici doma in mi ponudili domovanje. Naslednji dan me kliče oče in mi grozi, da če ne pridem domov v dveh urah pokliče policijo in socialno službo. Zanima me, ali bi slednji lahko karkoli storili glede mojega odhoda, saj sem polnoletna. Hvala za odgovore.

Spoštovana zmedena886,

Objavljam vaš post, čeprav danes sploh nisem nameravala odgovarjati, vendar je čutiti, da ste v  veliki stiski in strahu. Žal mi je, da doživljate tako težko situacijo. Točnega odgovora na vaše vprašanje žal ne vem, ker se zakonodaja precej spreminja, in ker se še šolate, morda se oglasi kdo, ki bolj natančno pozna ta področja.  Vem, da starševska skrb preneha s polnoletnostjo otroka in to govori v vaš prid. https://www.gov.si/teme/starsevska-skrb/, https://www.druzinsko-pravo.si/zakonska-zveza/razmere-med-starsi-otroci/pravice-dolznosti-zakoncev, http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7556

Vprašanje, ki se postavlja, je, zakaj ste odšli, kaj je bil razlog in kaj se je v tem prepiru zgodilo, kakšen odnos sta imela z očetom vsa dosedanja leta…  Mame ne omenjate. Ste doživljali zelo strogo vzgojo in s tem morda nasilje oz. strah pred očetovim psihičnim ali morda fizičnim  nasiljem?  Je tam alkohol, kaka bolezen, zasvojenost, odtujenost, zloraba…? Tu lahko zgolj ugibam. Osebno verjamem, da ste  imeli nek močan razlog in zagotovo niste odšli kar tako. Če je v ozadju nasilje in vas je strah očeta oz. njegovih reakcij, imate možnost nasilje prijaviti in morda oditi tudi v krizni center ali varno hišo. Morda bi se pogovorili s svetovalno delavko ali razrednikom  na šoli in vam oni svetujejo kaj storiti oz. oni prijavijo situacijo?  Pokličete lahko tudi na TOM telefon oz. na drug telefon v duševni stiski in poveste kaj več.  Če se vključi csd oz. policija morda niti ne bi bilo tako slabo, ker bodo preverili  kaj se doma dogaja, da ste prišli v takšno stisko, da ste morali oditi k prijateljici in njenim staršem in bodo zagotovo poleg očeta vprašali za mnenje tudi vas. Važno je kakšno je ozadje vsega, česar niste napisali. Polnoletni ste in sami se lahko odločate o svojem življenju.

Ne glede na vse, vas spodbujam, da si poiščete pomoč in podporo, morda tudi psihoterapijo, da boste lahko uspešno zaključili šolanje in na tak ali drugačen način »uredili« vaše odnose z očetom, četudi boste morda vztrajali v ločenosti od njega. Vi že veste zakaj.

Vse dobro vam želim.

Če si se odločila, da boš šla od doma si se pač tako odločila. Upam, da ti nekega dne za takšno odločitev ne bo žal. Sama najbolj veš kaj je doma narobe. Če je stanje doma nevzdržno, zaradi takšnih ali drugačnih razlogov, potem je res najboljše, da stanje prekineš. Morda bi bilo dobro in prav, da se tudi posvetuješ še s kom.

Če pa si se odselila zaradi trmoglavosti, bi na tvojem mestu vse še enkrat premislil.

Glede očetove grožnje pa je tako: niti policija, niti socialna služba (misliš CSD) ne bodo prišli po tebe, če si prostovoljno odšla in si že polnoletna. Eni in drugi bodo naredili zaznamek, morda celo zapisnik z očetom, vsekakor pa bodo očetu svetovali (morda se bodo pogovorili tudi s teboj), da se poskuša s teboj pogovoriti glede vrnitve.

Vprašanje pa je, kaj boš storila, če se ne nameravaš več vrniti domov. Pri prijateljici si sicer lahko nekaj časa, ne pa za vedno. Njeni starši te bodo nekaj časa že vzdrževali, večno pa ne verjamem. Nekje in od nečesa pa boš morala živeti, posebej še, ker hodiš v šolo. Toplo ti priporočam posvet s strokovnjakom, da ti svetuje kako naprej. Žal ti kaj več ne morem svetovati, to namreč ni moje področje.

Želim ti vse najboljše in želim, da bi se stanje srečno razpletlo za vse, predvsem pa za tebe. Bodi lepo pozdravljena in vso srečo.