družina, gospodinjstvo (prebivališče – prijava)
Zanima me pravna in strokovna razlaga obeh pojmov.
Morebiti tudi kakšne pravne posledice tega poimenovanja.
Kakšna je relacija med gospodinjstvom in družino?
Kako je član družine (in katere) otrok, ki ne spada v NOBENO gospodinjstvo? Ali pa celo član dveh družin?
…skrbi in žalosti me praksa, ko ima otrok dve (ali več) družini, pa ni član nobenega gospodinjstva….
Če zna tu zraven še kdo vključiti stalno in začasno bivališče….?!
GOSPODINJSTVO : Skupina ljudi, ki živi skupaj in katerih stroški za hrano in druge potrebščine v gospodinjstvu se upravljajo enotno.
Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo.
Rejniška družina je družina, v kateri se izvaja rejniška dejavnost. Sestavljajo jo rejnik in vse osebe, ki živijo z rejnikom.
Tako, da vsak je lahko član dve družin nikakor pa ni možno, da ne bi bil član nobenega gospodinjstva.
To je teorija :)))
Ja, res samo teorija!
Ker ministrstvo pravi, da rejenec ni član rejnikovega gospodinjstva (niti rejnikove družine),…saj tudi ne more biti, ker je rejništvo DEJAVNOST in ne “na novo ustvarjena družina” – javna služba se namreč ne more raztezati na zadeve osebne narave,….. rejniška družina tudi ne uživa nobenega posebnega varstva zaradi koristi rejencev, družina v kateri se izvaja rejniška dejavnost pa je družina brez rejenca…
tako PRAKTIČNO IN TEORETIČNO rejenec ni član nobenega gospodinjstva!
..ker pa je stalno prijavljen na naslovu staršev ali na nekem naslovu kjer ne prebiva nihče, ga “vodijo” kot člana tistega gospodinjstva.
Zanima me, kako je mogoče komentirati in upravičiti (uskladiti) naslednje trditve in dejstva:
– Mnenje Vlade RS v dopisu Ustavnemu sodišču – št. 00751-4/2006/5 z dne 16.2.2006: “..Poleg tega je otrok (rejenec) še vedno upravičen do preživnine, saj z namestitvijo preživninska dolžnost ne preneha.”
– Dopis MDDSZ št. 14202-36/2006/2 z dne 3. 5.2006: »Zavezanec za preživnino (za rejenca) je eden od staršev (lahko tudi oba), upravičenec pa je otrok, ki ga do polnoletnosti zastopa zakoniti zastopnik. Ta tudi razpolaga z otrokovo preživnino in neplačano preživnino izterja, poleg tega se zakonitemu zastopniku tudi pošilja obvestila o uskladitvi preživnine.«
– Dopis MDDSZ št. 14202-36/2006/5 z dne 17. 10. 2006: »..rejnik v našem pravnem redu namreč ni otrokov zakoniti zastopnik, zato med drugim ne more od staršev terjati preživnino..«
– 21. č člen Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu: “Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki:
– živi v skupnem gospodinjstvu s preživninskim zavezancem,
– je oddan v rejništvo,
– je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja nameščen v zavod, v katerem ima pretežno brezplačno oskrbo.”
– pojasnilo MDDSZ iz spletne strani:”Namestitev otroka v rejniško družino je v osnovi vedno začasna, kar pomeni, da je treba ves čas namestitve delati tudi z matično družino, da bi se otrok lahko vrnil domov. V skladu z določbami Zakona o prijavi prebivališča je posameznik dolžan prijaviti stalno prebivališče, kadar se v nekem naselju naseli za stalno. Ker je otrok v rejniško družino vedno nameščen le začasno, se mu stalno prebivališče ne spreminja.”
– Dopis Informacijske pooblaščenke: »Javno pooblastilo se lahko podeljuje le za takšne (javne) naloge in pravice, ki pomenijo eno izmed funkcij državne uprave, ne more pa se raztezati na pravice, ki so individualne in zasebne narave.«
– Iz spletne strani MDDSZ: »4. Število preživnin glede na prejemnika preživnine in zavezanca za plačilo preživnine
PREJEMNIK
(zakoniti zastopnik) ŠTEVILO PREŽIVNIN
upravičenec 13.362
mati upravičenca 39.750
oče upravičenca 1.951
rejnik upravičenca 44
skrbnik upravičenca 64
druga oseba 52
ni vpisano v IS 44″
– Vlada in MDDSZ v pisnem mnenju št. 14202-11/2006/2 z dne 16. 2. 2006: »Z dolžnostmi, ki jih rejnik prevzame do otroka z rejniško pogodbo, otrok formalno ne postane tudi družinski član rejnikovega gospodinjstva, kajti rejnik ga zakonsko ni dolžan preživljati, vsa sredstva za njegovo varstvo in vzgojo ter oskrbo pa zagotavlja država in ne rejnik.«
– Odločba Ustavnega sodišča U-I-289/04-26 z dne 18. 5. 2006: “.. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da poleg sredstev, ki jih država nameni za preživljanje rejencev, še vedno obstaja dolžnost staršev, da prispevajo za preživljanje svojega otroka.”
– 52. člen Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD): “Oskrbnina se zniža, če rejniku ni potrebno kriti stroškov za obleko in obutev za rejenca. Oskrbnina se zmanjša za znesek v višini 25% materialnih stroškov.”
– Obrazložitev predloga ZIRD (Poročevalec št. 44): “Poleg tega smo od povprečnih izdatkov odšteli izdatke za nepotrošne dobrine (ker ti niso v neposredni zvezo z rejencem temveč gospodinjstvom rejniške družine) ter izdatke za obleko in obutev; slednje praviloma krijejo starši rejenca.”
________________________________________
Sami so torej VSE (in preveč) povedali. Tega se “zložiti” ne da.
Ne morem pa najti pojasnila kaj pomeni sam termin preživnina. Ali je to obveznost med ljudmi, ki so se dolžni preživljati ali pa je to pravica in dolžnost med ljudmi, ki niso zakonsko zavezani za preživljanje drug drugega. Kolikor vem, otroci staršev, ki so v domovih, plačujejo stroške in ne preživnine!? In tudi sicer starši plačujejo preživljanje svojih otrok in zanje – ko so v institucijah – v izven družinskem varstvu – le tem ne plačujejo preživnine…
Zdaj je tudi jasno, da rejenec ni član nobenega gospodinjstva…zato pa prejema dovolj denarja, da si “gospodinji”!!!
Spletna stran Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve:
“materialni stroški za rejenca znašajo od 1. januarja 2008 dalje 251,87 evrov”
(če se kupuje obleka in obutev, seveda…
