Pozdravljeni!

Moj problem pa je ker se non stop sekiram za druge. Najmanjša malenkost, ki ne štima 100% me vrže iz tira. Tudi recimo zakaj me prijateljica ni poklicala že 1 teden, zakaj mož ni dal otrok spat ob 21 ampak šele ob 21.15, pa vse najmanjše malenkosti. Tako da sem cele dneve in noči napeta, imam občutek tesnobe, sem živčna… Nisem več sproščena in vesela punca kot sem to bila včasih, ko me nobena stvar ni mogla spravit ob živce. Tudi ratala sem odrezava in ne “šparam” jezika, vsakemu povem kar mu gre. Sem eksplozivna in dostikrat rečem kaj kar bi bilo boljše da ne bi, boljše bi bilo če bi zadevo predihala. Zelo hitro mi gre nekdo na živce.

Skratka nisem več to kar sem bila, nisem več sproščena in srečna.

Lepo pozdravljeni!

Kdaj ste pričeli opažati pri sebi spremembe? Kako vidite in doživljate sebe? Se vam dozdeva, da gre za potrebo po kontroli?

Potrebno je najti vzrok oziroma izvor težave ter ga predelati. V trenutku, ko se opazite, da počnete kar opisujete, se poskušajte postaviti v opazovalca in premisliti ali je to resnično potrebno? Zakaj? In kako bi lahko storili drugače….

Lep pozdrav in vse dobro,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]

Prve spremembe se začela opažati, ko sem doživela eno težko življensko izkušnjo, ki se je k sreči končala srečno ampak pustila posledice . Doživela sem že marsikaj, vsem hočem samo dobro, je pa res, da se mi nekdo lahko zelo hitro zameri. ne maram namreč jamrajočih ljudi in tudi ne ljudi, ki ne znajo ceniti tistega kar imajo. Zaenkrat sem se odločila da se umaknem in razčistim sama s sabo, da se prepričam, da je včasih bolje ostati tiho…pa tudi, da nihče razen moje ožje družine ni vreden mojega sekiranja in “mletja” v moji glavi

Lepo pozdravljeni!

Mi lahko zaupate, kakšna je bila vaša težka življenjska izkušnja?
Dobro je, da ste pristni do sebe in do drugih. Kadar smo odkriti in direktni ne nosimo v sebi dodatnih bremen, saj jih pokažemo tam, kamor smo jih namenili. Kajti, če spregovorimo o stvareh, ki nas motijo, sprostimo čustva v sebi, hkrati pa dosežemo, da ljudje razumejo naš odziv.

Premislite o mojem prejšnjem odgovoru.

Hvala in lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka
[email protected]