Pozdravljeni
Z možem sva se razšla pred štirimi leti oz. se je on odselil in me pustil samo z otrokom. Preživljam in vzgajam ga sama, mož mi da mesečno minimalno vsoto. V tem času me niti enkrat ni vprašal, če kaj rabim oz. kako je z otrokom … S sinom se videvata enkrat tedensko, takrat je pri njemu cel dan. Sin mu sicer pove, kako je v šoli, kakšne so ocene, mene tega ni vprašal niti enkrat, še manj po otrokovem počutju.
V skupnem življenju je bil prisoten alkohol, kar je bil razlog za mojo slabo voljo, grdo gledanje…
Skratka, pred časom si je dobil drugo žensko, povedati moram, da uradno še nisva razvezana. Sedaj tudi živi pri njej…Naj povem še to, da je pred tem včasih vseeno prišel na obisk, se vsedel, rekli smo par besed – se obnašali kot se za ljudi spodobi, tudi zaradi otroka. Z obiski je prenehal, ko je dobil drugo, kar sem izvedela od sina.
Stvar me je prizadela, saj najmanj kar bi lahko storil, bi bilo to, da me o tem obvesti in pove, da bo sina z njo seznanil. Mogoče razmišljam narobe, vendar se mi zdi to fer odnos, do mene kot tudi do otroka. Ker za sina skrbim popolnoma sama, ne po svoji volji, mislim ,da imam pravico vedeti s kom se druži. Naj povem še to, da ko je bila začetniška ljubezen še vroča, je bil sin postavljen na drugi tir, kar me je tudi zelo pogrelo.
Kaj vi menite o tem, kdaj in kako otroka seznaniti z drugim partnerjem in ali ima bivši partner o tem pravico kaj vedeti ali ne?

SUZANA !

Razumem vašo bolečino in jezo na bivšega partnerja. Ob njegovem ravnanju se počutite nemočne. Radi bi imeli pregled nad lastnim in otrokovim življenjem, vendar vam to ne uspeva. Mož dela stvari, ne da bi prej za mnenje vprašal vas. Njegovo ravnanje ni nič nenavadno, saj se očitno počuti, kot da je samski, čeprav še nista ločena.
Dogovarjanje dveh bivših partnerjev o tako pomembnih stvareh, kot so nove zveze, je nujno, vendar v realnem življenju zelo redko. Za to je potrebna zrelost obeh in dejstvo, da sta razčistila s skupnim življenjem. Pripravljena morata biti zaživeti vsak po svoje, vendar se zavedata, da bosta zaradi otrok vedno povezana. Doseči to, je izredno težko, ker se vedno eden izmed partnerjev počuti izdano, izigrano, poraženo.
V vajinem primeru bi bilo, kot rečemo, lepo, da bi vam bivši partner povedal za novo zvezo in prosil za pomoč pri predstavljanju sinu. Vendar vi to on njega ne morete zahtevati in pričakovati. Kot mati pa lahko zahtevate, vendar, lepo prosim, na lep način, sicer boste še v večji kaši, da vam partner zaupa načrte, kaj bosta počela skupaj s sinom. Toda, če bo potem on vprašal vas, morate tudi vi njemu zaupati.
Nekaj pa je NUJNO. Prizanestita otroku, da bi videl vajine dvoboje, dvome v drug drugega, podtikanja in nezaupanje. Za otroka sta oba starša, oba ima rad. Vi njegova mati, on njegov oče. Ločitev je že pustila določene posledice, naj jih ne še nadaljno življenje. Bodita mu dobra starša, tudi če ne živita več skupaj.
Potrpite pri moškem, ki vas je zapustil zaradi vašega sina. Naredili mu boste veliko dobrega s tem, ko boste spoštovali njegovega očeta, četudi je takšen, kot je. Pa veliko potrpežljivosti in srečno!

p.s. Če bivši partner ne prispeva dovolj, poskušajte doseči, da bo več. Če ne veste kako, malo pobrskajte po forumu, je bilo že nekaj napisanega. LP