droga
Vse to povdarjanje “pa sem skoraj pri koncu s fakulteto” pa vseeno vem, kako in do kam z drogo. Pa kje piše, da so samo fakultetno izobraženi ljudje najbolj pametni. Naj mi ne zamerijo tisti, ki to so in ni jih tako malo, hvala Bogu. Na žalost je odvisnosti največ med izobraženci (oni sami, njihovi otroci itd.)
Ali so morda ljudje z nižjo izobrazbo zato manj pametni? Oprostite, narejena fakulteta še ni potrdilo za nekoga, da to je. Velikokrat se zgodi, da je “fakultetnik” velik “stručko” na svojem področju, v “resničnem” življenju pa totalni analfabet. Ne poznam samo enega, ki je naredil faks, pa: ne more narediti vozniškega izpita (že z osnovno izobrazbo ga pa), niikakor ne najde življenjskega sopotnika (ker so vsi po vrsti “premal” izobraženi”), ne zna se priključiti in vživeti v nobeno “nefakultetno družbo”, se pogovarjati in debatirati z ljudmi z nižjo izobrazbo o vsakdanjih stvareh, pa še bi lahko naštevala. Od človeka s fakultetno izobrazbo, bi mi navadani smrtniki pričakovali več “zdrave pameti” pri razpravljanju o problemu drog.
Pa naj potem, tako razmišljujoči bodoči “dr, prof “, učijo pravil življenja in vzgoje mladino, ki šele prihaja? Jim bodo solili pamet, kot nam tukaj, kako je zdrava in priporočljiva trava, pa kakšen čudežni tabletek, da se bodo lažje učili (z večjim IQ)? Moja babica bi rekla: Bog se nas usmili, kam to pelje!
Potem pa vi (povečini fakultetniki) tukaj zatrjujete, kako veste, da vam razne odvisnosti ne morejo škoditi. Ja, pa kaj se bojite, kaj bo potem, ko bo faks mimo?
Vsaka odvisnost ima svoje ozadje oz. podlago, pa čeprav je to zgolj dolgočasje.
Verjemite, ko enkrat življenje zajameš s polnimi pljuči, ni prostora za dolgčas.
Problemi se pojavljajo vsak dan. Če jih nekdo ni sposoben ali noče reševati brez “pomagala”, nikar govoriti, da pa ” bom enkrat nehal, ko bom sam hotel”. Ampak problemi bodo ostali, a ne? To je samo pesek v oči, najprej samemu sebi in nato drugim. Beg v omamo je samo beg pred samim seboj in problemi.
Res je, da ni naš problem, če si s tem “lepšate” (???) življenje. Vendar postane skupni problem, če ne prej pa takrat, ko se financira odvajanje od odvisnosti iz skupne blagajne zdrav.zavarovanja.
Žal mi je, toda ne morem razumeti ljudi, ki so toliko neodgovorni, da razmišljajo po načelu “tukaj in zdaj, za jutri me pa ne briga”. Škodujejo si sami, čeprav ne vedo kdaj se bodo pokazale posledice. Trpeli bodo vsi okoli njih, še najbolj pa sami. Vendar , ker brez podpore stimulansa ne znajo živeti, ne vem kako bodo reševali takratne probleme in dilemo izbirati – življenje ali smrt ( še prehitro pride!).
Morda bi bilo namestu vprašati se: Smo morda starši dovolj storili za svoje otroke?
Problem postane tudi naš, ko nas tisti ,kateri uživajo droge, začnejo nagovarjati, naj storimo to isto in ko se lotijo otrok in mladoletnikov.
Jaz kot starš se trudim že sedaj in moram priznati, da me je droge zelo strah. Ne vem pa, ali se trudim v pravi smeri in če se trudim dovolj. To bom pa videla čez nekaj let.
Mislim, da smo starši že veliko storili, če smo se vsaj poskusili potruditi za svoje otroke po naših najboljših močeh. Če nam bo uspelo, smo zmagali starši in otroci. Če nam pa slučajno ne bo, nam bo vsaj ostala zavest, da smo se trudili, da nismo pustili otroke na milost in nemilost preprodajalcem droge, “prijateljem”.
Prepričana sem, da dejstvo, da je tvoj otrok odvisnik, strašno boli. Še huje pa, mislim, boli spoznanje, da smo imeli možnost preprečiti (osvestiti jih, razložiti, pokazati jim, da jih imamo radi, da so nam njihova sreča in zdravje PRVA, itd.), pa to nismo niti POSKUSILI. Seveda, če smo sposobni to spoznati.
Zakaj se pa reče: Otrok je tvoje ogledalo.
Še vprašanje, ki se mi je sedajle porodilo v glavi:
Kaj pa so za vse te, ki na tem forumu hvalijo in vzpodbujajo uživanje razno raznih vzpodbujeval (iščejo oprvičila?), storili njihovi straši, vzgojitelji, skrbniki? So se vsaj poskusili potruditi? Jaz OSEBNO močno dvomim!
Mislim, da to dejstvo, da je tvoj otrok odvisnik, zelo boli. To se mi zdi tako nekaj dokončnega. Saj vem, da se odvisnik še vedno lahko odvadi uživanja mamil ampak ves čas živiš v strahu kdaj podleže skušnjavi. Podobno je rakavemu obolenju. Ko ga nekoč dobiš in tudi če se pozdraviš, ostane vedno v tebi strah pred ponovitvijo te bolezni.
V tem kraju, kjer živim jaz, je veliko odvisnikov. Človek tega skoraj ne bi pričakoval ker smo praktično na podeželju. In ko vidim, kaj droga dela iz teh mladih ljudi, katere poznam od njihovega otroštva, mi postane hudo. In ko pomislim kako hudo mora biti njihovim staršem. Kar nekaj jih je tudi umrlo…žal.
Torej droga in odvisnost od nje le ni tako nedolžna kot mislijo nekateri.
Ravno danes smo imeli starši v šoli sestanek na temo “droga”. In med drugim so povedali, da je v anonimni anketi med osmošolci 95% vprašanih odgovorilo, da so že poskusili drogo. To pa je zelo zaskrbljujoče. Moja hči sicer hodi v četrti razred, ampak leta hitro bežijo in me zelo skrbi, kaj bo ko bo v višjih razredih. Povedali so tudi, da je bil najmlajši odvisnik v Sloveniji star 9 let. Jaz sem imel priliko opazovati kaj dela droga z otrokom. To je bila že pokojna 15 letna hčerka od prijateljice in vam povem, da je to grozljivo. LP John
Ja!
To je vse kar mi pride na misel, ko sem prebrala Ninino pisanje.
Hja, Urša, meni se zdi, da malo pretiravaš. Mogoče tudi malo preveč mečeš različne stvari (celo ljudi!) v en koš in tudi malo preveč dramatiziraš.
Glede fakultetno izobraženih ljudi, ki se ga pribijamo, da je kar hudo in kar povprek “nagovarjamo” nedolžne otroke k uporabi droge, poleg tega pa se imamo za tako strašno pametne, moram reči, da sem strašno užaljena. Res, sama izobrazba ni merilo zdrave pameti, dejstvo pa je, da se pač ljudje gibljemo v različnih krogih in živimo življenje drugače. Malo preveč kritiziraš univerzitetno izobražene, da izpade že kot kakšna frustracija.
Prav gotovo bi kakšna anketa na to temo pokazala, da se mladi v času študija prej srečajo z drogami kot pa tisti, ki so po osnovni šoli ali nepopolni srednji šoli začeli delati. Zakaj? Preprosto, ker greš študirat v Ljubljano ali Maribor, ki sta pač v naši mali državici “velemesti” in tam je vsega, pa res čisto vsega, razen nadzora staršev.
Namesto, da kriviš vse povprek malo poglej okrog kaj počne mladina, pa boš videla: tisti z nižjo izobrazbo predvsem kadijo cigarete in pijejo alkohol (to seveda niso droge, saj jih država podpira!), srednješolcem je predvsem zanimiv ectasy, ker jim daje vso tisto energijo, da zdržijo cele noči plesa, tisti na faksu pa si praviloma privoščijo kakšen joint, po tistih pravih trdih drogah pa praviloma posežejo iz radovednosti in se s tem tudi konča. Pa s tem ne želim predalčkati ljudi po izobrazbi, tako kot ti to počneš. Te podatke navajam iz ankete, ki jo je (vsaj mislim) pred leti opravil Center za raziskavo javnega mnenja in kaže približno takšno sliko. Izjeme so vsepovsod in tako kot se ga lahko en navaden delavec zadrogira, se ga lahko univerzitetni profesor zapije. Bog pomagaj, taki pač smo.
Tiste drame, ki jih doživljajo zasvojenci in njihove družine so v Sloveniji na srečo še precej redke; več v velikih mestih, na podeželju tega skoraj ni. Realna dejstva pri nas res še niso tako kruta kot v svetu. Je pa žal res tako, da kot se odpiramo v svet v gospodarskem in političnem smislu, se odpiramo tudi kot potencialno tržišče uporabnikov droge.
Kar se tiče staršev, ki prav nič ne storijo za svoje otroke in jih na ta način spustijo v pasti odvisnosti, pa bi ti rada povedala, da kakor zdaj sekaš po takih grdih grdih starših, se ti lahko še pošteno otepa (pa, Bog ne daj, da bi se ti res!).
Iz svojih izkušnje ti lahko povem, da se pri nas doma ni nikdar kadilo, le ob posebnih priložnostih odprlo kako steklenico vina, in da tudi sama nikoli v življenju nisem kadila (sploh ne znam inhalirati). Moji starši so me pravočasno opozorili na to kaj droge pomenijo in kakor s strani družine nisem bila v nobenem primeru “zanemarjana”, sem vendar v študentskih časih pojedla svoj delež cookijev in pudingov in ostalih dobrot, ki se jih da naredit iz trave.
Pa ne pridigati o polnenju praznine z drogo in podoben crap, ker to sploh ni to in to govori samo nekdo, ki nima pojma. Tudi ne gre za to, da se brez droge ne bi znali zabavati – niti najmanj. Gre enostavno za spremembo, za popestritev, enkrat greš v kino, drugič na koncert, tretjič pa na cookie.
Mislim, da je pri tistih priložnostnih uporabnikih mehke droge to isto, kot če se ga malo iz tradicije naluckate za novo leto, na obletnici mature ali pa na srebrni poroki “od tetke in strica”.
Ne me razumeti narobe, v nobenem primeru ne zagovarjam uporabe drog, še posebno kakršnih koli drog pri mladoletnikih (tudi cigaret in alkohola, ko smo že pri tem), vendar pa menim, da se je vse tole jadikovanje kam gre svet v katerem se vsa mularija drogira, malo predaleč.
Zelo me ima, da bi začela sekat vsevprek po cigaretah in alkoholu, ki je uničil že toliko ljudi in družin, ki je povzročitelj tako številnih nesreč na cestah, da ne govorim o denarjih za zdravljenje alkoholikov, pljučnega raka in rehabilitacij po avtomobilskih nesrečah, ki jih je zakrivila pijača – tega denarja je bistveno več, kot pa za zdravljenje zasvojenost od drog. Pa se mi ne da. Že tako sem se razpisala preveč. Rada bi povedala samo to, da tisti, ki spije vsak dan 2 deci ali 3 pive ali šilce žganega, ali pa pokadi 10 cigaret, je ravno toliko narkoman kot tist “model”, ki na koncertu prižge ne joint.
Zdaj pa poglejte okrog, drage mamice, in pomislite kako boste obvarovale svoje otroke pred temi drogami, ki jih vidijo vsak dan, kamorkoli grejo, tudi doma, pa v vrtcu, pa na cesti in na televiziji….
Sicer nisem probal še nič drugega kot e, speed, mdm, mdma, travo in salvjo, namreč 5 e-jev na pet partijih, speed na enem, mdm in mdma pa vsakega na spet dveh drugih partjih ter lahko rečem, da sem zadovoljen da sem to poizkusil in sem seveda preden sem poizkusil vedel, da so naštete takoimenovane kemične droge v mejah normale, torej do ene tabletke na party neškodljive in ne povzročajo fizične odvisnosti, čeprav za psihično odvisnost tega ne morem zatrditi, čeprav je bilo to pri meni vse kar sem kdaj zauživ kemičnih drog in to je že več kot 7 let od tega.
Kemičnih drog niti približno ne mislim več jemati niti enkrat in sem jih vzel le toliko za vzorec, kot je razvidno, da sem videl kako to zgleda, za razliko od nekaterih kolegov, ki so jedli do 15 e-jev na parti ali pa ne vem koliko gramov speeda, mda-ja ali mdma-ja. Namreč ko sem šel na faks študirat, sem stopil na pot presnojedstva in tega se vse do danes držim.
Je pa res da sem zaradi osebnih, družinskih nerazumevanj ravno zaradi droge (beri trave), vsake toliko kadil travo vsak dan cel dan po več mesecel skupaj in seveda sem to počel zaradi tega ker nisem hotel, da bi me družina gledala postrani. Ravno zaradi tega in sem jim zato metal pesek v oči, čeprav sem to vedno obžaloval, ker so hoteli le dobro, a so hoteli prehitre speremembe, ko sem sam planiral malo bol počasne, za primer, namesto da bi prenehal z intenzivnim kajenjem trave decembra, ko sem šele pričel bol intenzivno kaditi sem planiral z novim letom in tega niso razumeli, vedno sem se držal tega kar sem si sam zadal in kar so dosegli je da sem to vedno težje dosegel, torej s cirka mesecem zamika in nenormalno velikimi količinami kajenja trave pred tem, če bi bil na čem drugem bi verjetno že bil na drugi strani. Potem so družinski člani dojeli, da me ne smejo v nič siliti, a vedno prisluhniti ko jih za to prosim, tako me zdaj pustijo, da sam jadram skozi svoje življenje in lažje mi je držati se tega kar si zadam, ko me bližnji pri tem podpirajo in me ne silijo v nekaj po njihovo. Travo danes še kadim, čeprav sem že večkrat prenehal za par mesecev, natančneje vsako leto za par mesecev in cilj je, da bi mi eno leto uspelo popolnoma prenehati ali pa kaditi le zares občasno, kar je manj kot enkrat tedensko, ker ne vidim v kajenju trave sam ničesar kar bi me navdihovalo ali duhovno vzpodbujalo, kadar jo kadim vsak dan in verjamem da mi bo to slej kot prej uspelo in bom kadil le še ko bo imel kak od prijateljev rojstni dan, če sploh :).
Sem pa v zadnjem času vedno bolj odločen da poizkusim gobice in enkrat tudi ibogain mogoče tudi DMT, kajti še nikoli nisem poizkusi psihedelikov in to skoraj malo obžalujem, kajti to so droge, za katere je značilno da človek, če jih uživa v adolescenci ne razvije psihične potrebe, ki bi se nadaljevala v poznejših letih življenja in sploh je tako, da od njih ne moreš biti odvisen, kajti namreč če jih uživaš dva dni skupaj od takrat naprej ne delujejo več, dokler ne prekineš za cca. teden dni, vsaj pri gobicah vsi pravijo da je tako. Bistveno pa je da so psihedeliki oz. etheogene droge, droge ki te soočijo z resnico bivanja in to poznam že več kot 10 let in je edina resnica enaka za vsa bitja, ena in nespremenljiva, namreč ta je, da je vse kar je ena sama zavest in ta kreira vse minljivo skozi stoječe valovanje duha ter je večna in polna neomejene brezpogojne ljubezni. To stanje zavesti sem že doživel skozi meditacijo in ker sem zaradi prenehanja z meditacijo to večkrat prenehal čutiti, čeprav sem vedal da so to samo moji filtri, ki se naberejo in okrepijo, kadar dolgo ne meditiram, sem se odločil poizkusiti gobice :), naslednje pa ibogain, ki se baje kar precej razlikujeta in bi naj ibogain imel kar precej okrepljen in malo drugačen učinek od gobic. Predvsem je ibogain zdravilna droga za razliko od večine drog, ki detoksificira celo telo, ga pomaga obnoviti ter poveča rast medživčnih povezav, poleg tega pa seveda izstreli človeka do najvišjega nivoja zavesti v širno neskončnost bivanja, torej popolna fuzija z vsem kar je :), a uživalec mora biti pred uživanjem ibogaina zares poučen o njegovem učinku, kajti trip na njem traja cca. 36 ur, hehe za nekoga, ki rad meditira in pozna resnico bivanja to ni noben problem, a je dobro da ima ob sebi nekoga, ki točno ve za kaj se gre. Seveda se da vse to preprosto dosečti s preprosto in dandanes še kako nerazumljeno, a vedno bolj razumljeno in sprejeto meditacijo, natančneje z jogo Nidro in je verjetno bolša pot, a traja precej dlje, da dosežeš takšno stanje skozi meditacijo, če se nisi pripravljen prej očistiti vseh filtrov, ki si si jih zgradil v razumu in vsekakor moraš vedeti, da bodo ti v procesu, ki se odvija na psihedeličnih substancah vsekakor stopili v igro in takrat je čas da jih z največjo mero ljubezni, ki jo premoreš raztopiš 😉 NAj omenim še to, da se skoraj podobna substanca, ki je v gobicah torej psilocibin, kemijsko 4-hydroxyl-dimethyltryptamine naravno sentitizirana v človeških možganih (N,N-dimethyltryptamine), podobno kot serotonin (5-hidroksitriptamin) in melatonin (N-acetil-5-metoksitriptamin), med tem ko smo v notranjem vizualnem svetu, torej kadar sanjamo ali še bolje, kadar lucidno sanjamo in je prisotna v večini rastlin ter živalih, le da je verjetno bolje da jo telo sintetizira samo, torej zavestno skozi meditacijo oz. zavestno sanjanje (lucidno sanjanje), kajti telo, natančneje naši možgani jo v glavni žlezi Češeríki oz. epifízi (Pineal gland) sintetizira, na zavesten ukaz posameznika, seveda z nekaj redne prakse ali nezavedno v fazi rem spanja. Pineal gland je znana v duhovni praksi kot sedež zavesti v telesu oz. tretje oko ali šesti čut in je vzletna in pristajalna žleza našega zavestinega bitja v bol subtilni obliki telesa, s katerim lahko poletimo kamor koli kadar koli 😉
Star sem 18 let, name so droge najbolj vplivale na ko sem zacel hoditi v srednjo solo, travo sem prvic probal ko sem bil star 13 let in jo kadil dokler me niso dobili starsi kakih 3 leta. Po mojem mnenju ni z travo nic narobe ker ti ne naredi nic slabega, temvec boljsega, drugace zacnes razumevati svet na bolsi nacin. ko sem bil star 14-15 let sem prvic probal ekstazi. Priznam izkusnja je bila zelo dobra. Moji prijatelji so jemali ekstazi redno vendar sem bil dovolj pameten da sem vedel da bom sam presaltal na hujse droge ce nadaljujem. Bil sem poseben najstnik ki je vedno hotel preizkusati nove stvari zato sem pri 15 letih prvic probal xanax ki je bila ob tem casu zelo popularna droga v hip-hop svetu katere sem bil velik fan. Enako kot pri ekstaziju sem ga probal samo enkrat. Vedno sem imel najvecjo zeljo probati LSD ker se mi je samo misel da bi lahko videl stvari ki niso tam. Ko sem ga prvic probal sem opazil da sem imel napacno predstavo o drogi. LSD ni droga po kateri intenzivno haluciniras vendar je droga pri kateri se povezes z ljudmi, razjasnijo se ti vse tezave ki jih imas v zivljenju, zacnes razmisljati bolj odprto.
Rekel sem si da ko bom star 18 bom spet zacel kaditi travo in kdaj pa kdaj vzel LSD. Zdaj ko sem 18 vidim da sem se prav idlocil ker je vecina mojih prijatlejev s katerimi smo eksperimentirali so zdaj na kokainu in svem drugem.
Vsem starsem ki to berejo priporocam da svoje otroke naucite da morajo biti pametni in ne podlezti druzbi, priporocam da ce izveste da slucajno jemljejo kaksno drogo se z njimi pogovorite in jih sprejmite(ne tako da jim pustite jemato droge, vendar da jih probate z njimi pogovarjati kot vrstniki razmisljajte kot oni)
Ce vase otroke dobite z travo ni nic narobe samo trpajte jim v glavo da morajo biti pametni. Z TRAVO NI NIC NAROBE SAMO CE SI PAMETEN.
Vsak ima drugače učinke po kajenju trave. Nekaterim se sploh ne vidi drugi so pa toliko zadeti, da še zase ne vejo. Ker je tebi trava ne škoduje še ne pomeni, da bi bilo isto pri ostalih.
Substanca ni nič kriva, kriv je človek, ki jo zlorablja.
trava od 13 enkrat extazi pri 14 fealing je pri trdih drogah preveč zame oz sm postav paranoicen… ni dobra izkušnja LP
Forum je zaprt za komentiranje.