Ja, Elaine, sekta je, sigurno. Si zdaj potolažena? Verjetno samo to razumeš. V kateri sekti si pa ti?

Ne govorim, da jih nisem poskušala prebrati, seveda sem jih, ampak mi je enostavno škoda časa, da se mučim z njim. Je dosti boljše literature kot Jančar. Roman mora potegniti najkasneje v po 30 straneh. Tak je moj kriterij. Pa ne samo moj. V založbah imajo še strožji kriterij, za Jančarja imajo pa druge kriterije. Ne samo v založbah ampak tudi v gledališču. Le da je v gledališču velik režiserski prispevek. Ampak tega ne moreš vedeti, če nisi brala dramskega teksta, a ne. Tako, da bolje, da ne razpredava naprej, ker vidim, da nimaš pojma o čem govorim. In če si prebrala dve njegovi knjigi še ne pomeni, da poznaš njegov opus.
Ne cenim ga niti kot človeka niti kot ustvarjalca. Pa tudi, kaj pa potem? A tebi to kaj pomeni? važno, da si prebrala dva njegova romana in misliš, da zdaj poznaš sodobno slovensko literaturo. Čestitam ti za napuhlost.[/quote]

Hehe, kul.

Pripomba o Lady in podobnem bralnem sranju je pa milo rečeno neinteligentna in prepotentna. Če kdo pove, da ne mara tega, kar Janis (precej klišejsko, mimogrede) smatra za kao neko ful visoko intelektualno literaturo, je seveda avtomatično bralec Lady in Jan in podobnih tiskovin, ki so dobre samo za pucanje mačjega sekreta.

Infantilna in nezrela sklepanja na prvo žogo. Bedno in pomilovanja vredno ter nikakor dostojno za en resen nivo.

Sicer Janis cenim kot nekoga, ki dostikrat daje pronicljive in inteligentne prispevke, a včasih v svoji gonji po tem, da bi sogovornika totalno zabila, pade na res en tak surov nivo, ki jo pokaže v luči ene pobalinke, ki se prepucava na šolskem igrišču. Še ni predelala genitalne faze:))) Očitno jo dejsvo, da njene biseksualne težnje niso družbeno sprejete, spravlja v hudo borbeno in neizprosno pozo. Sama cenim jasnost in da se okrog stvari ne okoliši, a kljub vsemu je tudi določena subtilnost neka vrlina.

In takale osnovnošolska sklepanja, kot si jih je v zgornjem postu s tem sklepanjem na prvo žogo privoščila, pač jasno kažejo, da tu ne gre za jasnost hladnega in pronicljivega uma, ampak za dokaj primitivno agresivnost nastopaštva. Nezrelo.

In vsak, ki količkaj pozna zakulisja teh naših “kulturnih” scen, si je že davno razbil otročje iluzije, da je javni uspeh in promocija dejansko odraz resnične kvalitete ustvarjalca. Lepo vas prosim.

oko
Branje tvojega prispevka mi je bilo v užitek.
Vzemi to kot enostavno pohvalo, ne kot sarkazem.

Vzeto tako:))

Na kratko, Jančar je eden redkih slovenskih pisateljev, ki so po mojem mnenju vredni branja.

Katarina je zame eden najlepših ljubezenskih romanov vseh časov. Prebrana z velikim užitkom že štirikrat. Zaenkrat.

Jaz nisem zelo politično opredeljen, če bi se pa že moral in če pomislim malo bolj, sem vedno volil levico (mi je bolj blizu), ampak Jančarja pa globoko spoštujem, ne glede na to, če je pa on bolj na desno orientiran.Jančarja tudi vsak ne razume ko bere njegove knjige, tako da se ne čudim enim, ki tukaj pišete, da so njegove knjige zablojene itd…Jaz pravim vsakomur svoje knjige, otrokom, ki še ne znajo brati, slikanice,malo starejšim pravljice……odraslim pa, bog pomagaj, kakor kdo koga razume…

Meni je Katarina, pav in jezuit predvsem lep zgodovinski roman. Jaz sem bil najbolj navdušen nad opisom romanja…Je pa tudi lep ljubezenski roman, vsekakor..

Berem te prispevke in se nasmiham. Koliko skoraj osebnih zamer med ljudmi, ki se ne poznajo. In to samo zaradi nezmožnosti sprejemanja drugačnega mnenja. In koliko politike povsod.
Že res, da se Jančar glede tega sam daje v zobe in meni tudi to ni všeč, ampak tukaj vendarle podajamo mnenja glede njegovega pisanja.
Tukaj pa moramo priznati, da je klasa zase. Izvrsten avtor, ki pa ga vsak ne zmore brati. Vendar to ne pomeni, da je slab. Meni vseeno tudi nagrade nekaj povedo. Vsaj to, kam na kakovostni lestvici spada avtor, ne pa tudi tega, ali mi bo všeč. Povejte mi, ko bosta Sivec in Novak, ki sta najbolj brana slovenska avtorja, dobila tako nagrado.
Jaz sem Jančarja precej brala, ne pa še vsega. Njegove knjige so me večinoma res navdušile, priznam pa, da sem se skozi Galjota komaj prebila. Pa še to predvsem zato, ker je bil na faxu obvezno branje. Mogoče mu takrat nisem bila dorasla in bi ga zdaj brala drugače. Kaj pa vem.

Code5,
ob branju tvojih stavkov mi je v olajšanje spoznanje, da so v Sloveniji vendarle še ljudje odprtega, iskrivega, svetlega, neodvisnega duha. Tudi sam si že lep čas razbijam glavo z vprašanjem, kaj je narobe z ljudstvom, ki časti tako usmiljenja vredno literaturo, kot je Jančarjeva. To je literatura na nivoju srednješolskih poskusov (in klišejev), brez duha, brez esprija, brez stila, brez humorja, celo brez psihologije – ena sama zatravmirana postpubertetniška zateženost … in očitno se ravno na to silno “težo” in “resnobo”, cepljeno na zgodovinsko podlago, lovi pretežni del njegove publike – beri njegove zveste ministrantke-dekle s polintelektualnimi aspiracijami, ki zateženost/”usodovstvo” ipd. zamenjujejo z nekakšno “globino”, ali kaj naj bi bilo to?? (moški niso izvzeti). Ta Jančar ti je nekakšen blatnodolski Kafka s borgesovsko polituro – a v blatnih gojzarcih …. tipičen zagaman slovenc/mittelevropejc, ki vleče za sabo tako svoje osebne kot kolektivne travme. Zaradi nekakšne knjižice je v mladosti presedel nekaj dni v priporu in od takrat naprej trpi za (veličavnim) kompleksom slovenskega disidenta (LOL!!!) — slovenci pa so en gros kakor nalašč publika zanj, saj častijo predvsem (pod)povprečje — in se na smrt bojijo vsega, kar že na daleč diši po aristokraciji in svobodi duha, vsega, česar ne morejo vtakniti v svoj varžet, vsega, kar se jim zdi (nevarno) neobvladljivo. Jančar je narejen prav za te svoje debeloglave hlapce, o katerih ima toliko povedati. Če ga ne bi bilo, bi ga bilo treba izumiti; je artefakt: je obvladljiv, razumljiv, njegova sporočila so jasna (kot sporočila v Lady), njegova literatura je kmetavzarsko ponižna, stil “rustikalni” … in to zadostuje. Bistvo njegove prezence pa seveda prispeva kuturpolitika, katere eksponent je in na katere krilih oblači po naši deželi: če možakar ne bi imel te podpore, nihče ne bi vedel zanj ne pri nas, kaj šele v tujini (kjer, če smo pošteni, tako in tako nihče razen prevajalcev ne ve zanj). Ko te podpore ne bo več, bo zgrmel v popolno brezimnost in neeksistentnost. Čez 20, 30 let živa duša ne bo več vedela zanj. Jančar je hujša litararna pomota, kot sta bila Funtek in Koseski – a ta dva sta vsaj ostala zapisana v spominu – in sta za razliko od Jančarja po svoje celo simpatična.

Toliko slabih besed o Jančarju, bi pričakoval, da boš navedel vsaj enega boljšega slovenskega pisatelja od njega.:)