drage moke, kako pa na stara leta?
In sicer je spodaj tema o taščah in mamicah, ampak se je izpostavila ena taka dobra tema, zato se avtorici oproščam za kopi pejs
“avatar v svojem brlogu
23.12.15 11:10
o tem ali boš resnično sposobna poskrbeti zase tako kot sanjaš, ali pa boš čez leta obrnila svojo ploščo.
Meni je sumljivo veliko mon tukaj prepričanih, kako bodo na stara leta povsem poskrbela zase, medtem ko sedaj, ko so mlade, zdrave in sposobne sprašujejo le o denarni pomoči in otroških dodatkih, pa o tem, kdo jim “mora ” čuvat otroke, sicer se bodo stegnile od vsega hudega in kaj vse jim je država dolžna (med drugim še malice in kosila za otroke plačevati). Sicer ti privoščim bogato starost, samo ne gre mi to skupaj, da bodo dolgoletni reveži na stara leta postali bogataš[/i][/i]i.”
si večina pomaga med seboj, veliko mladih je v strahu, da bi dolgotrajna oskrba nemočnih pojedla pričakovano dediščino. Za sebe pa tako: kljub ne rožnatim odnosom trenutno kar nekaj energije posvečamo ostarelim sorodnikom. Tisti, ki največ prispeva, tudi deduje. Kar pa se svojih pričakovanj tiče: predvidena penzija, tudi če bo polna (kdo pa ima danes garancijo za to) kakšnih hujših stroškov ne bo pokrivala. Bo treba najti pomoč ali prodati, kar bo ustvarjeno.
seveda si želim, da me zdravo pobere, pa da imam veliko penzijo in cel kup na računu…..
Torej tvoj prispevek k temi?
Jaz mislim, da je edina garancija za lepo starost odnos s svojimi bližnjimi, vem, da bom naredila vse za moje in moževe starše, da bodo čimdlje z nami, da se ne bodo smatrali za breme mladim, s tem bom dajala tudi vzgled svojima otrokoma, da na medgeneracijsko pomoč ne bosta gledala kot na breme, veliko že pomagata pri starih starših, tavečji na skoraj vsak dan ustavi na poti iz šole pri njima, se naje in kaj postori pri tašči in tastu, mali pa že tudi komaj čaka, da ne bo več moral hoditi v OBP, da bo lahko šel k dediju in babici. Torej moj adut so odnosi in vzajemnost!
Midva “pršiva” – vlagava prihranke.
Ker je naivno misliti (vsaj na vse prognoze našega sistema), da bo penzija pokrila stroške osnovnih potreb. Kaj šele kaj drugega…
Menim, da so sedaj taki časi, da bi vsak moral razmišljati o svoji prihodnosti. Kako bo preživel čez n-let.
Pišem seveda o vseh tistih, ki imajo službe in plačo, ki jim omogoča vsaj nekaj malega varčevanja!
Z možem se na račun varčevanja (za “stara” leta) raje odpoveva kakšnim nenujnim dobrinam oz. izdatkom….
Moj stric denarja kolikor češ+cel grunt, pa tak zajeban karakter, iz dveh domov že prestavili, saj zato je bil pa sam, no pri 40-60 še je kar bil kolikor se ga spomnim, potem pa je ta njegov kaj je in koliko ima, pa osamljenost naredila svoje. Nihče noče nič imeti z njim. Tako da denar ni nujno, da prinese lepo starost.
Torej tvoj prispevek k temi?
Jaz mislim, da je edina garancija za lepo starost odnos s svojimi bližnjimi, vem, da bom naredila vse za moje in moževe starše, da bodo čimdlje z nami, da se ne bodo smatrali za breme mladim, s tem bom dajala tudi vzgled svojima otrokoma, da na medgeneracijsko pomoč ne bosta gledala kot na breme, veliko že pomagata pri starih starših, tavečji na skoraj vsak dan ustavi na poti iz šole pri njima, se naje in kaj postori pri tašči in tastu, mali pa že tudi komaj čaka, da ne bo več moral hoditi v OBP, da bo lahko šel k dediju in babici. Torej moj adut so odnosi in vzajemnost![/quote]
To je dobro (in to mislim iskreno, da mi ne bo spet kdo pripisoval česa, kar nisem rekla), mislim pa, da nihče v 21. stoletju ne bi smel biti na stara leta odvisen od dobre volje svojih otrok. Takšni odnosi, kot jih imate vi, so lahko nadgradnja nečesa bolj zanesljivega, ampak nič drugega. Družba kot celota je odgovorna za svoje stare ljudi. Ena večjih svinjarij krasnega novega sveta se mi zdi ta, da je država skrb za državljanje naprtila drugim državljanom in si umila roke nad njihovimi medsebojnimi težavami in osebnimi stiskami, davke pa pobira prav tako kot prej. To ni nobena rešitev.
Kar se tiče tvoje garancije si pa mogoče spregledala problem nezaposlenosti in izseljevanja mladih v tujino. Kaj boš rekla svojim lepo vzgojenim otrokom, če se bodo odločili, da se preselijo na Novo Zelandijo? Boš silila zraven? Najboljša garancija je dostojna penzija in dostopni domovi za ostarele brez odvisnosti od drugih ljudi. In nihče mi ne bo rekel, da ni dovolj denarja. Denar je, samo popolnoma nepravično in neracionalno porazdeljen. Pa preden boste podpisovali za naslednji referendum mogoče pomislite tudi na to, koliko denarja za penzije bo zmanjkalo zaradi tega. Ne da bi to kaj prizadelo tebe, ki imaš vse krasno pošlihtano, ampak druge, ki nimajo takšne sreče, bo pa spet grdo udarilo, da se ukvarjamo z minornimi problemi peščice ljudi, medtem ko smo tiho ob ogromnih problemih ogromnega števila ljudi, zraven se pa še trkamo po prsih, ker mi imamo pač pri sebi doma menda vse krasno urejeno, drugi so si pa sami krivi, če nimajo.
Torej tvoj prispevek k temi?
Jaz mislim, da je edina garancija za lepo starost odnos s svojimi bližnjimi, vem, da bom naredila vse za moje in moževe starše, da bodo čimdlje z nami, da se ne bodo smatrali za breme mladim, s tem bom dajala tudi vzgled svojima otrokoma, da na medgeneracijsko pomoč ne bosta gledala kot na breme, veliko že pomagata pri starih starših, tavečji na skoraj vsak dan ustavi na poti iz šole pri njima, se naje in kaj postori pri tašči in tastu, mali pa že tudi komaj čaka, da ne bo več moral hoditi v OBP, da bo lahko šel k dediju in babici. Torej moj adut so odnosi in vzajemnost![/quote]
To je dobro (in to mislim iskreno, da mi ne bo spet kdo pripisoval česa, kar nisem rekla), mislim pa, da nihče v 21. stoletju ne bi smel biti na stara leta odvisen od dobre volje svojih otrok. Takšni odnosi, kot jih imate vi, so lahko nadgradnja nečesa bolj zanesljivega, ampak nič drugega. Družba kot celota je odgovorna za svoje stare ljudi. Ena večjih svinjarij krasnega novega sveta se mi zdi ta, da je država skrb za državljanje naprtila drugim državljanom in si umila roke nad njihovimi medsebojnimi težavami in osebnimi stiskami, davke pa pobira prav tako kot prej. To ni nobena rešitev.
Kar se tiče tvoje garancije si pa mogoče spregledala problem nezaposlenosti in izseljevanja mladih v tujino. Kaj boš rekla svojim lepo vzgojenim otrokom, če se bodo odločili, da se preselijo na Novo Zelandijo? Boš silila zraven? Najboljša garancija je dostojna penzija in dostopni domovi za ostarele brez odvisnosti od drugih ljudi. In nihče mi ne bo rekel, da ni dovolj denarja. Denar je, samo popolnoma nepravično in neracionalno porazdeljen. Pa preden boste podpisovali za naslednji referendum mogoče pomislite tudi na to, koliko denarja za penzije bo zmanjkalo zaradi tega. Ne da bi to kaj prizadelo tebe, ki imaš vse krasno pošlihtano, ampak druge, ki nimajo takšne sreče, bo pa spet grdo udarilo, da se ukvarjamo z minornimi problemi peščice ljudi, medtem ko smo tiho ob ogromnih problemih ogromnega števila ljudi, zraven se pa še trkamo po prsih, ker mi imamo pač pri sebi doma menda vse krasno urejeno, drugi so si pa sami krivi, če nimajo.[/quote]
Lej če ne bo in če ni denarja, ga še vojska ne more vzeti, se pa popolnoma strinjam, da država premalo naredi za ostarele. Če bosta šla v svet na boljše in če bosta pozabila, da midva komaj živiva, se bom pa vprašala, zakaj je tako, pa ne da jima ne privoščim, da gresta, naj kar, ampak mogoče bosta pa denarno pomagala, če bosta lahko, kdo ve?
no jokcanje, da bi država morala za stare skrbeti oz. še bolj moralistično družba kot celota bi lahko držalo v primeru, da ne bi poznali brezplačnega dedovanja. V Sloveniji je vse grozno obdavčeno razen dediščine prvega reda. Konec koncev ima vsaj danes veliko starih kar precej nedenarnega premoženja v lasti in si komot s tem poravna svoje življenjske stroške. Samo kaj ko reveži še za varstveni dodatek ne upajo zaprosit, ker bi potem kao otroci morali plačevati državi njihov “dolg”. razložiti jim je pa tako težko kot Primcu pravice istospolnih.
Moram priznat, da tega ne razumem. A zdaj imamo brezplačno dedovanje ali ga nimamo? Iz tvojega pisanja ne znam tega razbrati, ker najprej pišeš, da je dedovanje brezplačno, potem pa, da je grozno obdavčeno razen za dediče prvega reda. Kaj torej in zakaj je to pomembno? Pa tega tudi ne razumem, a naj bi po tvojem stari ljudje prodajali nepremičnine ali da naj zaprosijo za dodatek in spet kaj ima to z dedovanjem? Ne da bi bilo pomembno, ampak učiteljica v meni postane živčna, ko vidi nekonsistenten tekst brez repa in glave.
Še kakšnih 10 let imam do penzije. Otrok nimam, da bi računala nanje (kot mnogi tule), imam lastno nepremičnino, plačo nekaj nad povprečjem. Za stara leta ne šparam, ker mi nihče ne more zagotovit, da bom stara leta dočakala. Živim zdaj, kolikor se da, no nekaj malega rezerve imam. Če z mojo penzijo ne bo za preživet, se sprašujem, kako bodo preživeli vsi tisti, ki so na minimalcih? Zakaj bi se sekirala na zalogo in razmišljala o času, za katerega sploh ni nujno, da ga bom dočakala. Bo že nekako.
Verjetno učiš prvi ali drugi razred, tiste slovijo kot bolj slow-minded. Meni je čisto jasno, kaj je napisala – dedovanje prvega reda je praktično neobdavčeno.[/quote]
Kje si pa to pobrala?
Sicer pa, država smo mi ljudje. To, da nas fopajo vse vlade, ki nam le jemljejo, da bašejo vase, je pa popolnoma druga stvar.
Tudi to, da že sedaj ne moremo vedeti, če in kdaj, ter koliko bo naš penzjon. Tu smrdi. Pri vladah. Ne pa v dežavi, ki dela narobe to, da ne predlaga svojih pravih kanditatov za vodilna mesta v družbi, ne le politiki, in ne vrže na smetišče zgodovine vse, ki trenutno obstajajo le za to, da se množijo ob družbenih jaslih.