Ni nič kaj kompleksna dilema – sprehod MIMO čakalnice za bolne otroke ni prav nič nevaren (enako kot sprehod mimo Mercatorja ali SuperNove). Drugo pa je druženje z obiskovalci, tako ambulante kot trgovine. In površnost, ko si ob prijemanju površin (tudi kljuke vrat, zlasti pa kakšni nakupovalni vozički) ne razkužujemo rok.

Koliko pa je kraniosakralna terapija res učinkovita in koristna za otroka, doslej s kakšnimi objektivnimi metodami ni bilo nikoli preverjeno/dokazano. Je pa dragocena (predvsem za izvajalce) tržna priložnost. Imam namreč občutek, da se izvaja v zdravstvenem domu le prostorsko in je “usluga” sicer plačljiva… Pri tem pa sem bolj na strani vašega moža. Še zlasti sedaj, ko že mrgoli virusov.

Spoštovani. Prvič mamica, zanosila z IVF, zelo panična… Čutim se neizmerno odgovorno do svojega otroka, moja skrb gre čez vse meje. Kar se mi zdi noro je to, da se ostali več dotikajo mojega otroka kot jaz. Vem, zelo je srčkan, tudi jaz se zadržujem… Najraje bi ga polubčkala po celem obrazu. Ostalim sem povedala, da ne dovolim dotikov po rokicah in obrazu, poljubov pa bognedaj. Bližnji se dejansko tega ne držijo, poljubijo ga po vrhu glavice, rokicah, tako na hitro, da se jih ne da zaustavit. Pa sem že nekajkrat rekla… No, danes pa sva s sinčkom (6 tednov) bila na privat fizioterapiji zaradi težav, ki se nakazujejo, da bi jih čimhitreje opravili. Izbrala sem jo, ker vem, da dela tudi v zdravstveni ustanovi in to zelo dobro. Danes na terapiji je poljubila mojega otroka na nogico, ob koncu terapije pa še na vrh glavice. Jaz sem zopet tako prestrašena, da mi ne paše jesti. Do kosti se bojim herpes virusa, meningitisov in podobnega. Poleg tega se mi zdi, da sem pri tej osebi v zdravstvenem domu nekoč že opazila herpes… Kako nevarno je poljubljanje na vrh glavice? A se lahko na tak način okuži? Sem panična za brezveze? Vznemirja me tudi misel na to, da sem brala, da so meningitisi in virus herpes težko prepoznavni pri dojenčku in da se opazi, ko je že zelo hudo. Je to res? Na kaj naj bom pozorna pri otroku? Veliko bolj pomirjena bi bila, če bi vedela, da bi spoznala, če se začne karkoli dogajati in pravočasno zdravila. Zdi se mi, da me bo psiha kar pobrala… Otroka bi najraje imela zaprtega pri sebi. Želim narediti dobro in ga peljem na terapije, nato pa se cela tresem… Naslednji petek imava zopet terapijo in sem že čisto vznemirjena en teden vnaprej…

Čeprav je vaš strah opravičljiv (IVF, prvič mama, preveč brkljanja po medmrežju…), pa nikakor ni upravičen. Kot prvo – s slino se prenaša marsikaj, a ne tako pogosto in tako hitro, kot si mislimo. In še zlasti ne tisto, česar se najbolj bojite. Prav tako je od kolonizacije (poseljenosti z mikrobi) do bolezni dolga pot. Še daljša pa do težkih, a zelo redkih oblik okužbe, kamor sodi tudi meningitis.

Sama sem sicer velik nasprotnik “ljubčkanja”, a ne znotraj družine in ne ob ljubčkanju kože (o poljubih na usta imam pač svoje mnenje, bolj iz “higienskih” razlogov, se mi zdi podobno pljuvanju v usta, a to je čisto subjektivno, “z dokazi nepodprto” mnenje). Kar pomeni, da ne bo nič narobe, če precmokate svojega dojenčka, če se bo le na to odzval z veseljem, da ga ne boste preveč “napadla”.

Se pa strinjam, da ostro postavite meje – in ob vstopu k fizioterapevtki jasno poveste, kaj vas moti, česa se bojite. Morda se bo ob tem namrščila ali posmehljivo nasmehnila, a naj vas to ne zmede. Pravilo pravi: boljša je prva, kot zadnja zamera. Mnogi ljudje pač mislijo, da s poljubčki izkazujejo otroku (in s tem vam) ljubezen, srčnost, toplino in prijaznost.

In ker se ravno bliža sezona okužb dihal: bodite čim več zunaj, tudi če je dež, če piha veter, če je hladno. Veliko bolj varno kot z (vzgojenimi ali nevzgojenimi) obiskovalci doma.

Lep pozdrav. Danes se mi je zgodilo nekaj neljubega. Ker dojenček tako “miga”, sva mu z možem strigla nohtke med hranjenjem (ima že zelo dolge in spodaj se mu nabira umazanija). V enem trenutku izmikanja, se je pri enem nohtku zgodilo, da sva ga uščipnila do krvi (kri je kar malce zalila nohtek in po parih minutah se je krvavitev ustavila). V ponedeljek bo star 2 meseca. Izredno sem se ustrašila zaradi tetanusa. Brala sem tudi, da je lahko višje tveganje, če pride v stik s pasjo dlako ali blatom, kar me je dodatno zasrkbelo, saj sva ob trudu držanja njegovih nemirnih rokic nekajkrat odložila (sicer novo za dojenčke) ščipalko zraven, kjer je ležala psička (z dlako bi lahko prišlo v stik, morda tudi z blatom po kakšnem slučaju). Situacija me je spravila v jok, saj je ob “poškodbi” zelo zajokal in je še zdaj nemiren. Edino kar sem imela je bila fiziološka raztopina, tako da sem mu s tem pobrisala. Kaj naj sedaj naredim? Obstaja nevarnost? Hvala…

Se opravičujem, dodajam k prejšnjem vprašanju… Naš dojenček se veliko dotika vsega okoli, pri nas pa je velika verjetnost, da se dotakne česa, česar se dotika tudi kuža ali pa poliže… A je to nevarno iz vidika tega, da bi rana prišla v stik s tem? Berem tudi, da se na rani ne bi videlo, če bi bognedaj prišlo do okužbe s tetanusom, prav tako da naj ne bi imel vročine. Skrbi me, da bi zato simptome, če bi se slučaaajno pojavili, spregledala, dokler ne bi bilo zelo hudo… Ne vem, morda preveč paničarim, a me zelo skrbi…

To, kar se vam je zgodilo, je za dojenčka izjemno boleče, obstoja tudi tveganje, da se vreznina okuži – a bolj s kakšnim zlatim stafilokokom (S. aureus), ki dela ognojke, prenos pozvročitelja tetanusa je res skrajno neverjeten. Tudi zato, ker ta obožuje zaprte rane, vbodnine, kjer kisik ne pride zraven. Poleg tega ste uporabljali svež pribor (ne kakšen zarjavel, ki ste ga našli med naravnimi gnojili), pa še rano ste dobro izprali. In kužki niso poznani kot prenašalci bakterij ali spor Clostridium tetani, še zlasti ne s slino.

Za drugič: daljši nohti (tudi če se za njimi nabira kaj “črnega”) niso nič nevarni in je striženje bistveno bolj škodljivo, še zlasti zaradi vnetja obnohtnice, ki se ob striženju “v živo” hitro razvije – in zahteva včasih celo odstranitev nohtka pri kirurgu.

Lep pozdrav, brez panike 🙂

Spoštovani! Berem vaš forum in ste prav neverjetni, v pozitivnem smislu. Prijazni, pomirjujoči… vsa čast! Kot panično mamico pa me zanima sledeče. Danes so 2 meseca staremu sinčku vzeli kri iz prstka in glavice. Prstek so še nekaj povijali, a ni šlo, s še ne zaustavljeno krvjo se je dotikal vsepovsod. Iz glavice pa mu je tista vatica kar takoj padla. Sedaj sem panična- z rokami sem se dotikala glavice (seveda, kako pa naj ga drugače primem) in prstka, z ranico se je dotaknil veliko stvari- lupinice, kapice, potem postelje… Z možem dostikrat cartava psičko, potem pa pestujeva dojenčka… Seveda si umijeva dlani, celih rok pa ne za vsako, glavica pa počiva ravno tam, kjer ni umito, psičko pa objemava in se je dotikava s celimi rokami. Enako me skrbi za vbodno mesto na glavici in prstku… Se lahko ob dotikanju “umazanije” tako okuži s tetanusom?

Hvala…

Najprej hvala za prva dva stavka. Balzam za srce in dušo, zlasti pa za “ego” :-).

Nobene nevarnosti ne vidim za kakšno okužbo – ne s tetanusom ne s čim drugim. Ker gre za povsem površinske ranice, ne pa globoke rane s kakšnim topim, neočiščenim predmetom (npr. žebelj na travniku…). Še zlasti pa ne zaradi božanja psa. Ki nikakor ni vir za “pasje” bakterije (pasje v smislu nevarnosti), takšne prej prenašamo ljudje.

Umivanje rok je najbolj namenjenu preprečevanju prenosa virusov, tako tistih, ki povzročajo obolenja dihal (zlasti se bojimo respiratornega sincicijskega virusa, ki bo začel svoj pohod čez kakšen mesec) kot prebavil (teh je cel kup, poleg rota, entero so tu noro in še drugi virusi). Bakterij se bojimo predvsem takrat, ko gre za rane z “mrtvino”, ki je odlično gojišče. Ob normalni obrambi bakterije sicer ne morejo vdreti v globino.

Torej se kar cartajte še naprej, današnje vreme je prav primerno za kavčkanje v kvartetu :-).

Lep pozdrav,