dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.
pozdarvljeni
spet se obracam na vas rada bi vas nekdaj vprasalaa. glede mecave nerazumem kako zgleda mecava pri dojencku ko je uredu mecava in kako zgleda ko ni uredu. in ce mi lahko razlozite ker nerazumem kako zgleda napeta mecava izbocena mecava kako se to opazi na dojenckovi glavi. In ali pediatrinja z mecavo ugotovi ali ima v glavi kaksno napetost ali krvavitve ali oteklina mozganov..
lepo vas pozdarvljam
Draga “rehi”,
mečave so pri dojenčku predeli lobanje, kjer se kosti (ki so kot luske) med seboj še niso zrasle. Najpogosteje je to predel med čelom in temenom, kjer je velika mečava (=fontanela). Ta je pri novorojenčkih vedno odprta, njena velikost je zelo različna (lahko je odprta le za konico prsta, lahko pa v premeru meri celo nekaj centimetrov). Pri večini se prične manjšati šele po 6. mesecu in se zapre najkasneje do 2. leta (pri večini že ob 1. letu). Redkeje imajo novorojenčki tipno tudi malo mečavo, ki je med zatilno in temenskimi kostmi.
Razlog, da je narava “predvidela” mečave, je v hitri rasti možganov v obdobju 1. leta – če bi bila v tem času lobanja že zakostenela, bi “zaprta” škatla ovirala rast možganov – in s tem razvoj otroka. Mehka tkiva – vezivo pa delujejo dovolj zaščitno za možgančke, a se hkrati dobro raztegujejo ob naraščanju prostornine možganskih tkiv.
Čeprav so v predelu mečave številna druga tkiva, ki ščitijo možgane, pa je to vseeno predel, ki zelo dobro odraža znotrajlobanjski pritisk – ta je lahko znižan v primeru, ko je otrok zelo izsušen (rečemo, da je mečava vdrta), lahko pa povečan – bodisi zaradi vnetja (npr. ob meningitisu), zaradi krvavitve, zaradi otekline moganov (npr. po poškodbi), zaradi tumorja (kar je v obdobju dojenčka sicer redko), kot tudi zaradi prekomerne tvorbe ali motnje v vsrkavanju možganske tekočine (=likvorja, govorimo o hidrocefalusu – vodenoglavosti). Pri teh stanjih je lahko mečava napeta (=trda kot kost okrog nje, se ne “ugrezne”, ko s prstom pritisnemo nanjo), lahko tudi izbočena (štrli kot kupček med kostmi). Zato pediater ob pregledu bolnega dojenčka vedno oceni tudi velikost, položaj in napetost mečave.
Vse opisane spremembe pa niso povsem “specifične” za določeno diagnozo ali bolezen in nam le pomagajo pri odločanju za preiskave – osnova za diagnozo so predvsem drugi bolezenski znaki: npr. pri izsušenosti napetost kože, vlažnost sluznic, količina urina, podatki o bruhanju, driski. Pri napeti – izbočeni mečavi pa drugi znaki znotrajlobanjskega pritiska, kot so zaspanost ali razdražljivost dojenčka, bruhanje, odsotnost ali nezavest, spremembe v napetosti mišic, krči, znaki vnetja celotnega organizma …
Na napetost – videz mečave močno vpliva tudi položaj in aktivnost otroka – tako je lahko mečava vdrta, ko je dojenček pokonci (vidi – tipa se celo utripanje zaradi prenosa pulza iz arterij v opnah) in je miren ter napeta – izbočena, ko dete vrešči ob ležanju v posteljici. Pri tem se sicer dojenček obnaša normalno, ima apetit, ni videti bolan.
Upam, da sem vam dovolj izčrpno odgovorila na sicer zelo splošna vprašanja, lep pozdrav,
dober dan. zahvaljujem se vam z avas prejsni odgovor, nekaj bi vas sicer se uprasala . Sem na netu brala ce se dojencek stresa da je lahko to znak epilepsije sem pa nekaj casa opazila da se mi vcasih dojecek sam strese kod bi ga zeblo na tak nacin se strese in se naprej gre igrat, ali pa ce se igra se ucasih strese. Ali bi bila takrat isto mecava napeta ker baje gre za okvaro celic na mozganih, ali se tudi prek mecave da lahko vidjeti da nekaj ni uredu z mozganih.. in se vam zahvaljujem v naprej
Draga rehi,
zakaj in kako se dojenček strese, bi bilo treba videti “v živo”, da bi bil moj odgovor zanesljiv.
Takole na “oko” pa se mi zdi, da opisano tresenje ni znak motnje v funkciji možganov, še zlasti, če ob tem dojenček ni odsoten, zaspan in ob dogodku ne pomodri ali pobledi. Spremembe v mečavi praviloma ne odražajo funkcijskih motenj kot je epilepsija – razen v primeru, ko so krči – trzljaji le eden od znakov okvare osrednjega živčevja. A je to čisto druga “zgodba”, ki s težavicami, ki jih opisujete, ni v nobeni povezavi.
Ko boste naslednjič na obisku pri pediatrinji, pa ji na dolgo in široko razložitev vse, kar opažate – še bolje bi bilo, če bi opisane “težave” kar posneli z mobilnim telefonom (če imate to možnost) in ji posnetek trzljajev pokazali.
Srečno,
Spoštovana dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.
Rodila sem v 35. tednu nosečnosti. Fantek je imel 1700g in bil velik 43 cm. Rodila sem v Kranju in živim v Vodicah.
Ne vem pa kam naj se obrnem, da bi našla pediatra ali v Ljubljani ali v Kranju. Prosim vas, če mi lahko svetujete ali predlagate ustreznega pediatra, ki se ukvarja z predčasno rojenimi otroci.
Zahvaljujem se vam za odgovor in vas lepo pozdravljam!
Spoštovana,
tako v Ljubljani kot v Kranju (pa še kje vmes, npr. v Medvodah, Šentvidu) delajo specialisti pediatri, ki imajo znanja in izkušnje s prezgodaj rojenimi otroki, tudi s tistimi, ki se rodijo prelahki za trajanje nosečnosti. Zato bodite kar brez skrbi, za vašega fantka bo dobro poskrbljeno – še najbolj praktično je, da si izberete tistega pediatra, ki vam je najbližje po kilometrih oz. dostopnosti z avtomobilom.
Kolikor poznam način dela pediatrov iz kranjske porodnišnice, boste imeli kakšno dodatno kontrolo v prvih mesecih tudi pri njih. Tako ste lahko pomirjeni, da bo za vašega novorojenčka, spremljanje njegove rasti in razvoja res odlično poskrbljeno.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
imamo dojenčka starega 4 tedne. Včeraj smo imeli prvo posvetovalnico, kjer je pediatrinja ugotovila, da ima veliko mečavo odprto le še za en prst oz. 0,5 cm. Rojen je bil v 41 tednu, obseg glavice 37 cm, teža 4500g in velikost 57 cm. sedaj pa ima obseg glavice 40,5cm, pridobil je 900g in in zrastel 3,5 cm. Sicer pediatrinja ni omenila da bi bilo karkoli narobe, pa me vseeno skrbi da ne gre za prehitro zapiranje mečave.
Prosim še za vaše mnenje in nasvet.
Hvala za ogovor in lep pozdrav!
Zanesljivo ne gre za prehitro zapiranje mečave, nekaterim v tej starosti mečave ni mogoče niti tipati, pa to ne pomeni, da se je že zarasla.
Pridobivanje mer je pa itak idealno.
Uživajte, če bo kaj majčkeno sumljivega, vas bo pediatrinja na to zanesljivo opozorila – ali pa vas vsaj zelo kmalu (npr. v enem tednu) naročila na ponovni pregled.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
ne vem, če je to ravno pravi naslov, vendar me zanima, če mi lahko nekaj poveste. Od 7.4 do 15.4.2016 sem imel dolgotrajni EEG zaradi epilepsije. Sedaj je na vrsti še konzili, če sem primeren kandidat. Na koncu izvida, ki ga je pokazal EEG namreč piše: Zariščna epilepsija, ki izvira iz leve hemisvere, lahko temporalno, vendar pa je lokacija nezanesljiva.
Ali ta poved pove, da nisem več kandidat za operacijo, ali je še mogoča. Lokacija nezanesljiva je zame malo zaskrbljujoče. In zanima me še, če je izvid konzilija drugačen kot izvid, ki se ga dobil od zdravnika.
Hvala za odgovor.
Spoštovani Berni,
ker ste sami napisali sporočilo, predvidevam, da niste niti novorojenček, niti dojenček, niti otrok ne več. Zato bi bilo zelo nestrokovno od mene, da kakor koli komentiram vaše pisanje ali vam celo svetujem.
Lahko pa vas le pomirim, da bo to nalogo izvrstno opravil konzilij zdravnikov, ki se bo seznanil z vsemi podatki o poteku vaših težav in izvidi (EEG je najverjetneje le ena od opravljenih preiskav). Konzilij bo napisal svoje mnenje, ki vam ga bo lahko dodatno pojasnil vaš zdravnik. Ki ima bistveno več znanja s področja epilepsije odraslih kot ga imam jaz.
Srečno, čim manj dvomov in strahu vam želim,
Spoštovani draga dr.,
moje sporočilo bo najbrž nabito s čustvi, a je to za toliko časa po porodu najbrž še čisto normalno. Doma imam 5 dni starega otročka. Doma smo sedaj že 3. dan. Imam pa od prej tudi “pasjega otročička”, ki sva jo z možem lani “posvojila” in je tako navezana name in jaz na njo, da sva bili obe “čisto preč”, ko sem bila v porodnišnici. Torej, vprašanja so sledeča: Zanima me, kako blizu je lahko pes novorojenčku? Prav tako me zanima, če smo recimo skupaj na kavču, božam psičko, potem pa moram dvigniti dojenčka? Ali je problem, če si pri tem ne umijem rok? Absolutno si jih umivam pred dojenjem in takrat. Ali pasja dlaka načeloma škodi?
Druga skrb pa je alergija. Ali bi se težave pokazale takoj ob stiku s psom? So te pri novorojenčkih pogoste? Se dajo zdraviti? Ne predstavljam si, da bi morala kužiko dati drugam, ker je bila že od prejšnjih lastnikov zapuščena in bi se mi zlomilo srce. Mene je vzela za svojo “mamiko” in srčno si želim, da bi ostala pri nas in da bi mali rasel z njo, ker je drugače zelo srčna kužika in ima rada otroke. Ko smo prišli iz porodnišnice ga je povohala in polizala nogice. Sedaj ji dam večkrat za povohat nogice. Vidim jo, da je žalostna, ker me seveda mali potrebuje 24/7 in se selo trudim, da sam pozornost tudi njej, se pa ne upam, da smo preveč v sožitju, ker ne vem kje je meja, kaj je nevarno iz zdravstvenega, ne varnostnega vidika (za to poskrbim)…
Novorojenček večkrat kihne, pravijo, da je to normalno. Meni pa se seveda takoj zarosijo oči, ker pomislim “kaj če je pa alergija?!”…
Zanima me vaše mnenje glede vsega tega in koliko je to dejansko pogosto…
No ja, kot “pasja” mama, katere oba sinova in vsi vnuki so odlično (z)rasli v pasji familiji, verjetno nisem prava za čisto objektiven odgovor.
Pa vendar – če je kužika redno cepljena in zaščitena proti parazitom, če se na sprehodih ne “valja” v vsej mogoči svinjariji (ali kakšnih izločkih…), ne predstavlja crkljanje, ki ga dobi od vas v prostih trenutkih med skrbjo za novorojenčka, prav nobene nevarnosti. Tudi brez umitih rok. In tudi, če psička kdaj (ob vaši “nepazljivosti”) cmokne ali poliže dojenčka, ne bo nobena katastrofa (po mojih družinskih izkušnjah in po vašem opisu se bo to kaj kmalu zgodilo :-)).
Prav tako so alergije na psa (niti ne toliko na dlako, bolj na slino) v resnici redke – in se ne pojavijo pri novorojenčkih in dojenčkih, ki takšne alergične reakcije sploh še niso sposobni razviti.
Večina posvojenčkov (pa tudi drugih živali – saj poznate ljudski rek, da so psi kosmati za ušesi, torej nepredvidljivi…) ima lahko res kakšne “travme” od prej, zato vseeno velja previdnost – da oba vaša “otročka” ne pustite sama brez nadzora. Tega nisem nikoli doživela v praksi, se pa kdaj kaj prebere v “rumenem tisku”. “Težavna kužika” bo lahko kasneje, ko bo prezaščitniška do “svojega” mlajšega bratca in bo nalajala in pregnala vse, ki se mu bodo približali.
Kihanje – normalen odziv na kaj v nosku, sluz, mlekec od podiranja kupčka, tudi suh zrak. Nikakor pa to ni znak alergije.
Lepo se crkljajte (dojenček na eni, kužika pa na drugi strani naročja), oči naj pa pospravlja prah in sesa dlake…
Spoštovani,
že skoraj celo življenje imam na vratu eno bradavičko. Sedaj imam kar naenkrat 4-5 novih podobnih bradavičk na vratu in pod pazduho. Doma imam 2 tedna starega dojenčka, ki se zelo rad stiska koža na kožo. Prestrašena sem, ker berem, da naj bi bil to pokazatelj HPV in da lahko to pri novorojenčkih povzrocči razraščanje po dihalih… Z rokicami se večkrat dotakne tega, ko se stiskava. Kaj lahko storim? Hvala!
Sicer bi bilo pred odgovorom takšne bradavičke treba videti “v živo” – in zato svetujem, da jih pokažete svojemu zdravniku. Pa ne zaradi nevarnosti za dojenčka, saj skoraj ni možnosti, da bi se okužil z božanjem ali ščipanjem mamine kože. Še zlasti, ker HPV, ki se ga bojite, redko povzroča takšne bradavice, pač pa jih povzroča kup drugih, za prenos manj pomembnih – kontagioznih, a pogostih virusov.
Kar je zoprno, je podatek, da se pojavljajo nove bradavice – kar pa je neprijetno za vas, tudi iz “estetskega” vidika, če so na vratu.
Lep pozdrav!
Lepo pozdravljeni. Naj se navežem na prejšnje vprašanje. Mene zanima, ali je HPV škodljiv za novorojenčka. Namreč vem, da ga ima moja sestra. Sedaj pride pogledat našega malega, mene pa skrbi. Sploh ji pa ne bi rada rekla, naj se ga ne dotika zaradi tega, ker je drugače čista in komaj čaka, da ga pocarta. Mi je hudo… Ker že njej ni prijetno, da je dobila HPV.
Prenos HPV ni tako hiter, kot si predstavljate. Še zlasti ne med pestovanjem, tudi če se dojenček dotakne kakšne kožne bradavice. Zato kar brez skrbi (večina dojenčkov se okuži preko mame, ob porodu, če ima mama spremembe na spolovilu, kasneje pa gre okužba s spolnimi odnosi…), kar izkoristite sestro za varuško!
Lepo pozdravljeni. Imam eno kompleksno dilemo. Zaradi raznih težav pri 5 tednov starem dojenčku so nama predlagali kraniosakralno terapijo, ki pa se nahaja v zdravstvenem domu. Zadnjič sva imela prvo terapijo in mož me je čisto prestrašil, češ da bo otrok zbolel, ker do tja prideš mimo čakalnice za otroško kurativo. Res je, da k pediatru hodimo iz druge strani na preventivo, a jaz si to razlagam, da je ločeno zato, da ne sediš in čakaš z bolanimi. Je res nevarno že samo, da greš mimo? Hvala…