Pozdravljeni,
žal tudi naša izkušnja ni preveč pohvalna za zdravstvo. Ob rojstvu nečaka so nastale težave in kar nekaj dni so se zdravniki drenjali in kregali med seboj, ker niso mogli uskladiti svojega mnenja ali gre pri fantku za Dawnov sindrom ali ne. Ko mamica uvidi, da nekaj ni vredu jih vpraša kaj je narobe in odgovor: Če že hočte vedet, eni mislimo da ima DS eni pa ne! Kaj zdaj? Mamico odpustijo iz6 bolnice kot ,da je vse ok. Sama je mogla insistirat, da so pristali na test, ki se opravlja v LJ in traja cca. 3 tedne. Po tem času naj pokliče v bolnico. Si predstavljate, kakšen je občutek, ko vrtiš št. in čakaš? Po treh tednih, še ni bilo izvidov, tudi po štirih še ne in tokrat odgovor sestre, če sploh ve za kakšne preiskave to gre in naj kar lepo še čaka, če jo pa kaj zanima naj si pa malo na internetu prebere, kako obsežne so te preiskave. No po petih tednih, končno ji po tel. rečejo naj kar pride v bolnico. In g. doktor: Kar smo predvidevali, je pozitivno. Lepo pejte domov in tako naprej kot dosedaj. Med vrati jo še vpraša: A drugače sta pa vredu? Otroka je imela s seboj in ga ni niti pogledal.
Niti ene besede, kaj to pomeni, ali lahko poišče kakšno pomoč glede razvoja, ali pa kako se soočiti s tem, kajti s pozitivnim rezultatom se bo spremenilo celotno nadaljne življenje za nas vse. Hvala bogu, smo v družini toliko povezani, da je vsak krenil v svojo knjižnico, pa na internet in vse možne informacije bomo zvlekli na kup in skupaj ugotovili kako bomu tudi temu fantku naredili življenje čim lepše.

Pa naj še kdo reče kakšno pohvalo, čez naše zdravstvo, če more. Zdaj pa pošiljam le še lep sončen dan in preživimo ga tako, da se vsaj nasmehnemo mimoidočemu in mu mogoče s tem pomagamo. Barbara

Tudi sama sem šla čez podobno kalvarijo z boleznijo svojega sina, čeprav ne morem reči nič slabega čez zdravstvo v tistem času. Želim vam veliko moči in čim več sreče z vašim sončkom. Ti otroci ti jo definitivno prinesejo še več. Srečno tudi mamici in očku.

Sočustvujem s tvojimi bližnjimi, doživeli so res hude pretrese. Bojim se, da jim čisto vseh tudi bolnišnično osebje z bolj premišljenim in obzirnim ravnanjem ne bi moglo prihraniti.
Iz izkušenj pa ti lahko povem, da imajo pred seboj še mnogo osrečujočih trenutkov v svojem življenju. Vso srečo mladi družinici!