No naj vam povem,da mi pomagate!
Stara sem 15 let…moja starša sta se ločila pred 5-imi leti..Do sedaj nista imela partnerjev..sedaj,pred enim letom pa je oče k njemu domov privlekel partnerko,ki je s seboj pripeljala svoji naduti dvojčici(17 let) in sina ki hodi v vrtec…s tamalim ki hodi v vrtec se moram igrat,uni dve moram pa prenašat,sicer ena od njiju je šla živet k fantu,je pa tadruga grozna za tri! lastita si mojo sobo,šartia po njej..itd! sem že povedala očetu jima je rekel,tudi njuna mama jima je rekla,1 teden je bil mir pol pa spet..zadnjič sem eno oklofutala,ker sem jo mela pouhen kufer!!….no da bi blo to use! moja mama pa je dobila partnerja ki je s seboj privlekel hčerko ki hodi v 4 razred,in sina ki je star 16 let…ta me pa osvaja! saj je res super fant,lep,blond..po mojem okusu..ma nevem…za šolo moram tamali pomagat…za mene šola ni problem, ker sem odlična..havla bogu! kaj naj naredim….SKRATKA:sin očetove partnerke hodi v vrtec,moram se z njim igrat..uni naduti in zlobni hčerki ju moram prenešat,ker si lastita mojo sobo,in me zafrkavata,sin partnerja moje mame me osvaja(najboljši od useh,čeprav me osvaja) hčerka partnerja moje mame pa me karnaprej gnjavi naj ji pomagam :/!! No to da me Blaž osvaja sem si sama kriva…enkrat so me vsi razjezili tekla sem v njegovo sobo in ga objela,in ga malo poljubila…ne prav na usta,pač pa na ustni kotiček..in zdaj misli da sem u njega! Pomagajte mi kak naj ukrepam! hvalaaa in lp 🙂

Tvoja mama in oče imata vso pravico do novih partnerjev, tako kot imaš ti pravico do prostega časa.
Imaš pa tudi dolžnost, da pomagaš staršema, se pravi pri čuvanju mlajšega otroka ipd.
Kar se tiče ”zlobnih dvojčic”….marsikdaj se ljudje obnašajo kot odsev nas samih. Torej kar seješ, to žanješ. kakšno energijo oddajaš takšno sprejemaš.

verjetno, če si nehaš metati pesek v oči, boš videla, da si tudi ti njima verjetno zoprna.

poskusi se spremenit in nato pogovoriti.

Z njima se ni moč pogovarjati…res ne…!hvala za nasvet 😀

Draga deklica, oziroma mlada deklica stara 15 let. Podobno usodo sem delila sama, le s to razliko, da sem pri tvojih letih izgubila mamo in ostala sama z očetom in 10 letno sestro. Sama sem uspešno zaključevala 1 letnik medicinske šole in doma je: “od danes na jutri” nastalo neko kaotično stanje. Bilo potrebno poskrbeti da je bila hiša urejena, perilo oprano, kosilo skuhano, naloga narejena(oče je delal cele dneve in se zaprl sam vase) in še paziti na malo sestrico in celo na govorilne hoditi in vmes sem še sama hodila v srednjo šolo, ki ni bila in niti danes ni lahka. To naj te ne zavede, je le uvod kar želim ti povedati!
Ko sem dopolnila 18 let, se je moj oče ponovno poročil in v hišo je prišla mačeha z dvema hčerkama, sicer obe so bile malce starejši od mene, tako da ne morem vedeti, kaj pomeni skrbeti za “brata” ki ni tvoj pravi brat in da ta “bratec” ima še povrhu dve sestri………..sprašujem te, zakaj samo ti skrbiš za njega, medtem ko njegovi sestri ne poskrbita za njega? To mi ni jasno in morda ne bom tega nikoli razumela. Pomagala bi ja, sam vsega ne bi naredila sama.
Prav je tako, da sta si starša pač poiskala vsak svojega partnerja, vendar ker sta pripeljala v dom- tvoj dom še svoje otroke, bi moralo delo biti porazdeljeno. Deluje mi kot pravljica-“današnja, sodobna Pepelka”……………….drugega izraza nimam za to. Oprosti, če sem te prizadela. Vendar postavila sem se na tvojo stran. Jaz bi se temeljito pogovorila, kot z mamo in njenim partnerjem in z očetom in partnerko in postavila vprašanja, ki te mučijo in da oni kot odrasli, določijo pravila igre, ki morajo biti pravična do vas otrok.
Na dolgi rok, to ne bo šlo, ker vem iz mojih izkušenj. Še kasneje, ko sem si sama ustvarila družino, sem doživljala marsikaj. Ampak vedno sem iskala odgovore. Dobila sem jih, pa čeprav včasih z veliko muko. Verjemi, niti meni ni bilo lahko!
Torej moja deklica, razumem te, pomagaš si lahko le s pogovorom in da poveš, da kljub temu, da ti gre v šoli dobro, imaš tudi ti tvojo mladost in bi rada tudi ti bila kdaj bolj svobodna in seveda hkrati opravila svoje dolžnosti. Tvoja pravica je dobiti odgovor in pomoč, saj si končno stara le 15 let in še marsikaj se moraš o samem svetu naučiti in seveda o ljudeh, ki živijo zraven in okrog tebe. In nič bati in zahtevati po odkritem pogovoru, le tako se rešijo problemi in se morda postavijo zadeve v red. Torej pogumno v napad, brez glasnih prepirov ampak le želja po odkritem pogovoru in kako naj bodo naloge razdeljene med vami otroci, ki ste vsi še mladoletni.
Pogum in upam da boš uspela, pa kaj javi. Srečno!!!

…………….še to, na ta tvoj post. Zakaj se z njima ni moč pogovoriti, pol pa je potrebno poiskati zunanjo strokovno pomoč in jih postaviti pred dejstvom, da če se ne boste pogovorili med štirimi stenami, tebi preostane le strokovna zunanja pomoč in vedi, da o teh zadevah vem marsikaj, ko starši zanikajo in so vsi krivi le oni ne in da svojim otrokom vse nudijo, mogoče materialno ja…………kaj pa “duša”, kaj pa razumevanje, odkriti pogovori, ker denar ne prinese duševnega miru ali celo dolgoročne sreče. Sreča je v malih rečeh in največ sreče dobiš z razumevanjem in poslušanjem in pogovori. To morajo tvoji starši razumeti, torej le pogumno ne pomaga “pogovor”, pol pa gremo po strokovno pomoč……… morda uspeš tako!

Še enkrat hvala 🙂