Dolgotrajna izgorelost
Spoštovani!
Rada bi vaše mnenje g. Uroš.
Moja izgorelost traja že 2leti in pol.
Na začetku sem bila res slaba, večinoma v postelji,no po približno enem letu, se je videlo,da je izboljšanje, ma to ni bilo izboljšanje da bi rekla, sem ok, daleč od tega. Zanima me, ali je to normalno, da se pri meni to tako počasi izboljšuje. Moram reči, da je bolje, ampak to pomeni, da sem 2 uri pokonci, pol pa rabim spet počitek. Tako je če sem “uredu” ,potem pa pridejo vmes slabi dnevi ko sem po par dni skupaj spet zelo slaba. Ja in napredki so res počasni. Ne morem reči da za tri mesece nazaj da vidim izboljšanje, pri meni je tako da vidim izboljšanje od lani do letos. Imam tudi ad dopoldan in zvečer kvelux za spanje. Je pa res,da se mi je spanje končno popravilo, da imam sedaj globok spanec. Tudi doma se s partnerjem bolje razumeva, in bila sem v Idriji na psihoterapevtskem zdravljenju. Redno obiskujem tudi skupinsko psihotetapijo,1x na teden. Zakaj je pri meni tako, da gre res po polžje, letošnjo zimo sem bila 4x bolna in se mi zdi da me je to samo dodatno ošvohilo. Ja pridejo dnevi,ko sem tako sita tega stanja,da vam ne znam povedat. Vsi okol mene so polni energije,jaz pa še zmerom veliko vodoravno,počutim se kot v enemu zaporu,pa čeprav nisem. Prosim, prosim,rada bi slišala od vas ali je to normalno, da gre tko počasi na bolje in da bo enkrat res bolje? Kako je to da so eni v enem letu kot rože,jaz se pa vlečem in vlečem?
Vesela bom vašega odgovora.
Lep pozdrav 🙋♀️
Spoštovani,
Polna rehabilitacija po hudi izgorelosti res lahko traja tudi več let, vendar ne na opisani način. Opisano izboljševanja počutja je videti počasnejše kot bi pričakovali. V takem primeru bi v svetovanju najprej poiskali vzrok, ki zavira rehabilitacijo. Običajno ugotovimo enega ali oba naslednja scenarija:
1. oseba ni ustrezno prilagodila/zmanjšala zunanjih stresnih faktorjev (službene ali družinske obveznosti, drugi zunanji obremenjujoči faktorji) ali
2. oseba ni ustrezno prilagodila notranje psihološke logike in s tem povezanih komunikacijskih orodij, zaradi česar še naprej pretirano stresno doživlja sicer običajne življenjske situacije.
V vsakem primeru take reakcije ne samo, da izčrpavajo psihofizični sistem, ampak delujejo kot retravmatizacija. S tem pa vzdržujejo psihofizični sistem v posebnem občutljivem/obrambnem načinu. Glede jemanja psihotropnih zdravil je seveda potrebno upoštevati navodila zdravnika. Je pa vredno pripomniti, da ta zdravila prikrivajo doživljanje stresnih reakcij, na psihološkem nivoju pa se stresne reakcije lahko dogajajo še naprej. Tako je bilo v mojem primeru, ko sem si z zdravili prikril simptome, se vrnil v isto toksično okolje in si tako podaljšal in otežil rehabilitacijo.
Če ocenite kot smiselno, ste kadarkoli dobrodošli na pogovor. Običajno v nekaj urah skupaj ugotovimo kje tiči vzrok vztrajanja težave in kako ustrezno začrtati rehabilitacijo.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić
Spoštovani g.Uroš.
Vprašala bi vas,ko ste napisali,da ad prikrijejo simptome izgorelisti…to razumem,da mi ne občutimo v telesu to kot stres,ker nam ad nekako omrtviči ta del,in pač telesno mi tega ne zaznamo. Pa je tudi tako,da se po njih počutimo bolj polni energije,ki pa jo mi v bistvu nimamo,in nam to enegijo naredijo le ad-ji. In se na tak način v bistvu preveč izčrpavamo,ker ne začutimo tiste prave utrujenosti? Je bilo tako pri vas,da se vam je zato podaljšala rehabilitacija? Sprašujem,ker me res zanima to. Včasih si mislim,da je prav da jemljem ad,včasih pa imam pomisleke,ker sem res že parkrat tukaj prebrala,da prikrivajo simptome izgorelosti.
Hvaležna vam bom za vaš odgovor. Lep pozdrav.
Spoštovani,
drži tako kot ste zapisali. Tako je bilo tudi pri meni.
Moj kontakt:
031 336 452
Lep pozdrav,
Uroš Drcić