Vem, da je ljudi, ki so si sami plačevali pokojninsko dobo kar precej v Sloveniji, zato ne dvomim, da nebi dobil kakšen uporaben odgovor glede vaših izkušenj. Star sem 52 let. Moja prva zaposlitev je trajala 15 let. Nakar sem postal brezposelen. Vendar sem dolga leta (16 let) sam s pomočjo žene, plačeval pokojninsko dobo. Kot sem dejal je bilo teh ljudi kar nekaj. Pred nekaj leti se je to ukinilo oz. mislim, da ta varianta še obstaja samo se ne izplača več plačevati. Tako mi je zatrdil pred nekaj leti uradnik na pokojninskem zavodu in tako tudi jaz ne plačujem več. Zanimajo me vaše izkušnje. Ali se mi tistih 16 let ko sem plačeval pokojninsko dobo všteje v delovno dobo ali ne. Če ne, kaj mi je storiti. Če je temu tako, so nas močno izigrali. Upam pa da ne.
hvala in lep dan.

Kolikor jaz razumem, se ti bo tistih 16 let štelo, v pokoj boš šel s 65 leti in 31 leti zavarovalne dobe, če še naprej ne boš zavarovan.
Če pa se od danes zavaruješ, pa čez 9 let izpolnjuješ pogoje za predčasno pokojnino takrat ko boš star 61 in imel 40 let zavarovalne dobe, Vendar bo pokojnina manjša za 0,3% za vsak mesec do 65ga leta. torej 4 x 12 x 0,3 = 14,4% Ta malus je trajen.

Tisti, ki pa niso sami dokupovali dobe ampak so bili zaposleni, pa gredo lahko v pokoj z 40 leti dobe in 60 starosti brez tega malusa.

Tako sedaj, če bo pa še čez 9 let enako pa ne garantiram.

Sva isti letnik (1965) in tudi jaz sem pred 15 leti samostojno vplačeval v pokojninsko blagajno, a krajšo dobo, 3 leta. Tvoja ugotovitev, da so nas izigrali, žal drži. Dejstvo je sledeče:

Takšnih ljudi, ki so sami vplačevali v pokojninsko blagajno je več tisoč. Mnogi so zaradi stečajev podjetij in drugih posledic gospodarske krize izgubili službo in pristali na zavodu za zaposlovanje. Tam so zaman iskali primerno zaposlitev in za čas, ko so izgubili pravico do nadomestila, jim je bilo svetovano, naj si sami doplačujejo pokojninsko dobo. S tem bi ohranili obseg pravic, da se bodo pozneje lahko starostno upokojili. Ko je bil v veljavi prejšnji pokojninski zakon, torej do konca leta 2012, je bilo namreč prostovoljno plačevanje v obvezno pokojninsko zavarovanje izenačeno z redno zaposlitvijo. Oseba, ki je brezposelna ali zaposlena za polovični delovni čas, je tako za manjkajoče ure sama plačevala odmerjene socialne prispevke in s tem tako kot drugi nabirala pokojninsko dobo.

Ureditev, ki je reševala vprašanje trajno brezposelnih ljudi, se je leta 2012 s pokojninsko reformo korenito spremenila. ZPIZ-2 je namreč uvedel nove kategorije pokojninske dobe, in sicer eno “z dokupom” in drugo “brez dokupa”, kar vpliva na to, ali je oseba upravičena do starostne ali do predčasne upokojitve. Med njima je zelo velika razlika: predčasna upokojitev ima ostrejše upokojitvene pogoje kot starostna pa tudi precej nižja je.

Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice predčasne pokojnine morata biti izpolnjena pogoja starosti in pokojninske dobe. Predčasna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način, kot je določen za odmero starostne pokojnine, in v enakem odstotku kot bi se, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, odmerila starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 63 let in 6 mesecev ženska oziroma 65 let moški, za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Zmanjšanje pokojnine je trajno. Pri predčasni pokojnini ni možno zniževati zahtevane starosti na nobeni podlagi.

Če se je ljudem, ki so prostovoljno vstopali v obvezno pokojninsko zavarovanje, prej pokojninska doba štela kot “brez dokupa” in bi bili upravičeni do starostne pokojnine, jo je nova zakonodaja prekvalificirala v dobo z dokupom. Zdaj ljudem to ne pomaga kaj dosti, saj doplačil ne upoštevajo oziroma se lahko zdaj kvečjemu predčasno upokojijo ali pa delajo dlje.

Ker so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve prejeli na stotine pritožb, so se v sindikatih ZSSS in SDTS odločili, da od ustavnega sodišča pridobijo oceno ustavnosti domnevno spornih določb pokojninske zakonodaje. Zahtevo so na ustavno sodišče vložili že oktobra 2013, vendar do danes o njej še ni bilo odločeno. Ne glede na to, da naj bi imeli že od junija 2014 v rokah vsa dopolnila in pojasnila v zvezi z zadevo. Kar je ključno, po mnenju državnega zbora pri tem ni bila kršena ustavna pravica, ki prepoveduje retroaktivno veljavnost zakonov. Pokojninska doba naj namreč ne bi bila že pridobljena pravica, temveč pričakovana pravica in o njej se naj bi odločilo po predpisu, ki bo veljal v času njenega uveljavljanja.

Predlagatelji zahteve za oceno ustavnosti so še povedali, da če bo odločitev ustavnega sodišča negativno, bodo šli iskati pravico na evropsko sodišče.

Vem, da ti navedena dejstva niso všeč, a upam, da sem ti vsaj pomagal razjasniti problem.

Vse, ki vam je razlaga pomagala, naprošam, da izpolnite še naslednjo anketo:

https://www.surveymonkey.com/r/KJZ8DC3

in obiščete spletno stran: http://www.mojazavarovanja.si