Doktorji, bodite ljudje!
Prejšnji teden sem bila sprejeta v Klinični center Ljubljana, ker mi v štirih mesecih niso znali postaviti diagnoze. Včeraj sem bolnico prostovoljno zapustila, saj v oddelku, med tistimi dobesedno hinavskimi zdravniki nisem več zdržala. Kaj se je zgodilo? V nedeljo sem popoldne dobila hudo krizo, navali vročine, slabosti, občutek omedlevice itd. Seveda se teh občutkov vsak, ki bi vsaj še nekaj časa rad živel, ustraši, zato sem šla do dežurnega zdravnika na oddelku. Bil je zelo prijazen, mi prigovarjal, da bo minilo, da bodo odkrili kaj se dogaja. Včeraj zjutraj pa prileti v sobo drugi zdravnik in me posmehljivo vpraša, če sem danes naredila kakšno pirueto, da je moja bolezen neozdravljiva in da ni njihovo področje. Predno sem uspela do konca izbuljiti oči, je že odskakljal po hodniku. Šok!
Po prbl dveh urah me je prišla iskati sestra, da me odpelje na preiskavo. Naložila me je na voziček in me za minutko pustila na hodniku meter stran od zdravnika, ki me je v bolnico sprejel in od zdravnika, ki mi je pomagal skozi krizo. Zadnji je bil obrnjen s hrbtom proti meni. Takrat pa zalsišim pogovor med njima, beseda je tekla o meni. Ne morem vam povedati kakšen primitiven in prostaški pogovor. Kako nečloveški in nečuteč! Ko jima je sestra pomigala, da jaz vendarle sedim prav zraven njiju, sta otrpnila. Tisti zdravnik, katerega sem imela za najbolj prijaznega in čutečega na oddelku, se je obrnil nazaj, me pogledal v oči, in dobil na ustih posmehljiv izraz. Takrat me je sestra odpeljala. Tudi ona je imela solze v očeh, čeprav ni poznala moje zgodbe.
Bodite ljudje!
Kje pa se je to dogajalo? Napiši s polnimi imeni in priimki ali pa se osebno pritoži njihovemu predstojniku.
Kakor koli že… nisi pa pametno reagirala, da si zaradi užaljenosti zapustila bolnišnico. Halooo? Nisi tudi povedala, koliko časa si bila že prej v bolnici inkaj se je dogajalo v zadnjih 4 mesecih. Saj včasih so pacienti tudi precej sami krivi….
za to pa so bolniške da sediš doma pa uživaš tudi ko si zdrav. sam slovenci so v večini debili pa tepci in zahojenci in take je treba jebat do konca. koga boš pa druzga jebal če ne tiste ki se pustijo?mene ne moreš, ker se ne pustim.
v večini ste si ljudje sami krivi za vse. ko vas bo srečala pamet pa tudi takih dogodkov skoraj ne bo več kot jih je opisala avtorica.
za to pa so bolniške da sediš doma pa uživaš tudi ko si zdrav. sam slovenci so v večini debili pa tepci in zahojenci in take je treba jebat do konca. koga boš pa druzga jebal če ne tiste ki se pustijo?mene ne moreš, ker se ne pustim.
v večini ste si ljudje sami krivi za vse. ko vas bo srečala pamet pa tudi takih dogodkov skoraj ne bo več kot jih je opisala avtorica.
ZANIMA ME ČE SI SE IZ TEGA KAJ NAUČILA? IN KAJ JE TO?
POTEM TI LAHKO JAZ POVEM KAJ SEM SE NAUČIL.
Kaj sem se naučila? To, da temu zdravniku absolutno ne zaupam pri postavljanju pravilne diagnoze in menim, da njegova prisotnost na odelku ne bi pripomogla mojemu okrevanju. Kakšno je moje zdravstveno stanje in natančno kaj sta se zdravnika pogovarjala ni relevantno.
Vsekakor pa z odhodom nisem ogrozila svojega življenja, verjemite pa mi, da jih ni odnesel brez posledic.
Želela pa sem opozoriti ostale bolnike, da naj ne častijo svojih zdravnikov po božje. Za prijaznimi besedami se včasih skriva velika hinavščina.
Boleča in neprijetna izkušnja, ne dvomim.
Vseeno pa tako kot vsi ljudje na tem svetu tudi mi premlevamo svoje delo drug z drugim, se včasih motimo in smo negotovi. Ravno zato, ker smo ljudje.
Včasih pa lahko že samo skrbi, čeprav morda s strokovnega vidika na prvi pogled neutemeljene, naredijo toliko škode kot bolezen. Kljub (popolnoma nedopustnemu) posmehljivemu tonu so se ukvarjali z vami, vam nudili oskrbo in preiskave, kot vsem bolnikom, in naj le-to ne bo zaman.
Poskrbite vsaj, da dobite dosedanje izvide in mnenje.
Pa čim manj skrbi v življenju!
Mislim halo tale komentar je pa čisto po kranjsko napravljen.LOGIČNO DA SO SE MORALI UKVARJATI Z NJO, SAJ TO NI PROŠNJA AMPAK ZAHTEVA, TO MORAJO NAREDITI, SAJ PLAČUJE ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE IN TAKE BEDAKE KOT JE UN DOHTAR. A zdej bomo pa plačevali pravic ne bo pa nobenih al kaj.Saj če bi bili sami kot si ti bi se to že zdavnaj zgodilo
No, to je nekak tako, kot v času mojega študija ekonomije. Ves čas sem pogrešala kak predmet povezan z moralo in etiko. Nekateri ta občutek imamo prirojen, nekateri bi se ga lahko naučili s treningom, simulacijami itd… In potem smo imeli neko neobvezno predavanje na to temo in kaj je dejal takratni dekan? Da etika ni predmet preučevanja ekonomske znanosti. Morda res ne paše v noben makroekonomski model, v nobeno razpredelnico sortiranja stroškov po nosilcih itd… ampak če pogledamo samo finančno nedisciplino, goljufanje, podkupovanje, izigravanje predpisov, šikaniranje podrejenih…hja zdi se mi, da če potegneš črto pod vse to, prideš do natančno te ugotovitve, da smo nekje med bilancami, denarnimi tokovi, grafi in philiphsovimi krivuljami izgubili svojo dušo še preden smo jo izpustili. S tem, seveda, da so naša dejanja vsaj približno merljiva in tudi tu in tam dobi kdo po piskru zaradi svojega obnašanja. Če ne drugega, te selekcionira trg.
Zdravniki. Ne vem, zakaj ljudje mislijo, da so kaj drugačni od vseh drugih diplomantov naših univerz. Ne si delat iluzij, da imajo kakšen presežek moralnih vrednot. Ne si delat iluzij, da ljubijo svoje delo bolj kot vi svojega :-). S to razliko, da vi bentite na kupe papirjev (etc. ) in jih mečete po mizi, oni pa pač ravnajo z ljudmi kot s potrošnim materialom. Itak so pa vsi premalo plačani. Tako kot mi vsi, ampak oni še posebej 🙂
Seveda so svetle izjeme, katerim se globoko klanjam. Ampak, hej, izjeme so povsod. Tudi jaz naredim kaj “pro bono” in v vsakem dokumentu, ki ga imam pred sabo, vidim človeka.
In če lahko jaz, ki sem ekonomist, vidim v spisu človeka…. kako je šele lažje zdravnikom, ki bi lahko videli človeka v človeku 🙂
In če ga ne, bi nemara lahko imeli kak izpit več na to temo. Kajti, če tega ne vidiš in ne dojameš sam od sebe, se lahko kaj naučiš tudi na pamet. Oziroma napiflaš.