Živjo!
Jaz pa imam eno vprašanje- kako fantu dokazati, da si vreden zaupanja? Namreč- zgodilo se je, da sem mu na začetku najine zveze rekla nekaj (nepomembno..), kar ni bilo res in sem mu to čez približno kak teden tudi povedala- iskreno. Zaupam mu, on pa ni ravno prepričan, da mu govorim resnico (ne lažem mu!). Rekel mi je, naj malo razmislim kako bi dokazala, da sem vredna zaupanja. Stara pa bom 20 let.
Kakšen predlog?
Hvala!

v bistvu mora on to sam spoznat, ti mu lahko pri tem samo pomagaš da mu ne lažeš, da si mu vedno pripravljena priskočit na pomoč, da torej ve da lahko računa nate, da boš obdržala njegove skrivnosti ki ti jih zaupa, da ga spoštuješ- to predvsem!, da si njegova prijateljica… žal je za spoznanje če lahko človeku zaupaš potreben čas tako da ….

Kdor ne zaupa sebi, to preslikava na druge. To je iskanje svoje samopodobe in je največkrat trpko, zato taka oseba trpi. Ko si bo fant zaupal, da te je vreden, da ga imaš rada, … ne bo zahteval potrditev.
LP Žena

Jaz imam podoben problem. Pred osmimi leti sem takrat fanta prevarala (brez seksa). Nekaj časa sem tajila nakar sem mu priznala ko sem videla da nima smisla. Malce kasneje sva šla narazen. Čez nekaj časa sva spet prišla skupaj nazaj. Sva srečna se ne kregava ampak med nama vedno visi senca, ker mi ne čisto verjame glede takrat. Pa sem mu povedala vse tudi najmanjše podrobnosti ampak vseeno. Jaz sem se nekak sprijaznila njega vsake toliko časa to začne jezit in razžirat pol se pogovoriva in je spet nekaj časa mir. Vem da mi sedaj zaupa ne verjame mi le za tistega fanta(sploh da nisem seksala z njim pa nisem). Trajalo pa je dosti časa da je ugotovil (sam) da mi le lahko zaupa da je bil tisto le trenutek slabosti ki se ne bo ponovil. Sama mu le lahko pokažeš, da si vredna zaupanja in mu razložiš zakaj si tako ravnala, morda bo potem lažje razumel. Takšno dejanje mu bo pokazalo da ti je žal in da si pripravljena to spremenit, ter da ti kljub vsemu lahko zaupa.
lp bunka