Se oproščam, strpnost ima svoje meje..sem zelo strpen človek, ampak so stvari, ki jih ne prenesem.
Ne prenesem žensk, ki namesto, da bi bile razumevajoče do problemov drugih žensk, jih še tlačijo, dobesedno pribijajo na sramotilni kol..večkrat potunka v drek ženska žensko kot pa moški in to še takrat, ko bi najbolj potrebovala pomoč.

V toliko o mojih reakcijah…zmerjanje doječe matere na cesti ni nič manj boleče od tega, da bi jo en kresnil..ne podpiram agresivcev in jih javno obsojam, nisem ena tistih, ki bi jim še pomagala v psihološkem nasilju..oprosti…če bom pa kdaj kakšno packarijo ušpičila, bom razumela vsak fuj, ki mi bo namenjen..

Dojenje na javnem mestu ni nobeno razkazovanje..
..kar se pa cerkve tiče, za druge ne morem sodit, ker svojega otroka-dojenčka nikoli ne bi nesla v cerkev, na kak obred…

‘Ajda in Mojca: Zakaj otrok ne sodi v cerkev?’

Na daljših obredih se mi zdi vse skupaj malo mučno za dete (v kolikor ne spi) in za mamo, ker naj bi mirovala na klopci in bila še tiho…pa še klima v teh stavbah ni vedno najbolj ugodna, ko se natrpa mnogo ljudi pa sploh..

Sicer pa, če bi videla kakšno mamico z detetom, mi na kraj pameti ne bi prišlo, da bi me to motilo, ali da bi jo obsojala..

Sploh pa nekaj ne razumem, kako imajo ene čas, da med obredom sploh opazijo, da kakšna mamica doji. Kadar sledim obredu, ponavadi ne sledim ostalim okoli sebe, saj temu je namenjeno, da se poglobim vase in v obred..

Veste gospa Mitka

za dojenje pa res ni potrebno biti napol nag.

Tudi jaz .

Ajda,

dej se malo pomiri.

Nihče se tukaj ne zgraža nad dojenjem v javnosti, nihče ne nadira tiste ki dojijo. Jaz tega nisem še vidla v življenju. Komentarjev raznoraznih sem slišala.

O razkazovanju verjetno tiste ki so uporabile to besedo niso mislile to tako povedati. Gre za to da je dojka obenem del telesa ki ima tudi svojo funkcijo v spolnosti, kakor tudi čisto drugo vlogo v materinstvu, in verjetno se pri marsikateri poraja dvom med tema dvema funkcijama in povezavi med njima, kar je popolnoma logično.

Zato kakšnih primerjav s coprnicami, pa gravžanjem? dej no sej smo vse ženske nekatere so pač svobodmiselne, nekatere smo (ker sem sama taka) konzervativne, nekatere pa “neštoizmeđu”, zato ne obsojaj drugačnosti, komentiraš lahko kot jaz, ni ti treba s prstom kazat pa še to grdo

Khm, se bom pa še jaz oglasila na to zanimivo temo. Prvič sem na tem forumu. Res je, da še nimam otrok, hodim pa redno k maši in moram reč, da tudi mimogrede kaj opazim, čeprav poskušam biti zbrana. Pa že v naprej vas prosim, ne skočite prehitro v luft, češ kaj se pa ti oglašaš, ko nič ne veš o tem.
Glede dojenja v cerkvi mislim, da to ni NUJNO potrebno. Če ima otročiček urejen ritem prehranjevanja, se to komot opravi doma. Moje nečake niso mamice nikoli dojile v cerkvi, pa tudi s flaškami in raznoraznimi igračami niso operirale po cerkvi skratka nikoli jim ni bilo treba s seboj nosit polno torbo igrač. Otročičke so začele navajati na to, da dajo mir v cerkvi, ko so bili stari približno eno leto. Saj so jih tudi prej kdaj ob kaki priložnosti vzeli s sabo k maši, ampak to ni bilo velikokrat. Saj so bili pri prvih dveh obiskih nemirni in so malo tudi pojokcali ampak so jih na lep način pripravile do tega, da so se pomirili. Kljub temu, da so nekatere tete, ki so sedele zraven, otrokom rinile bonbone tega niso pustile in kmalu so otročički postali pridni v cerkvi. Še danes marsikdo pohvali, kako so bili ti otroci, ko so bili majhni pridni v cerkvi.
Je že res, da duhovniki pravijo, da jih otroški nemir po cerkvi ne moti, moti pa marsikaterega vernika, predvsem pa otroke iste starosti, ki so pridni v cerkvi. Potem pa sprašujejo, zakaj oni ne smejo divjati okoli. Mislim, da bi morali ti starši biti uvidevni tudi do drugih. Otrok se mora privaditi nekim “normam”, ki veljajo v družbi, pa to še ni rečeno, da ga zaradi tega zatiraš, mu ne pustiš osebnostnega razvoja itd.
Mislim, da malo drži tisto o provokativnosti in “razkazovanju”, če mamica kar med mašo podoji otroka v klopi. Češ jaz si upam. Kaj, če zraven sedi kak starejši človek, ki tega ni vajen, verjemite, da ga to ZEEELOO moti. Res se lahko umakne v zakristijo ali pa poleti za cerkvijo in to v miru naredi. Da pa dojenčke ne bi smeli nositi v cerkev že prej, mislim da ne drži. Ampak, da so izpolnjeni “vsi” pogoji, da bo lahko miren. (nahranjen in previt tik preden se gre k maši) Je res lepo videti mamico z dojenčkom, ko gre k obhajilu in mu duhovnik naredi križ na čelu. Kar se pa tiče dojenja v parku, no ja na kaki bolj umaknjeni klopci ja, na kaki promenadi pa tudi ni potrebno. Saj se otrok tudi ne more najesti, če je okoli njega nonstop neka gužva. Zato pa potem rabi večkrat jesti, ker ni bilo delo v miru opravljeno.
Kar se tiče tega, da pride duhovnik na dom in pred njim podojiš otroka halooooo!!!?? Saj je kak cimer kje prost in to narediš. Mislim, da to pa je provokacija.
Lepo se imejte vse mamice, upam, da bom kmalu med vami.

Dobro, kaj bi si pa vi mislili, če bi si nekdo prinesel v cerkev sendvič in ga veselo jedel med obredom? Saj je samo hranjenje.

m.p. Lepo prosim, bodi prijazen in natančno si preberi post od Ane. Lep pozdrav!

Pri svojih treh otrocih mi ni bilo treba v cerkvi ali v trgovini nikoli dojiti. Saj približno vemo koliko časa bomo v trgovini, pri maši ali kakem drugem obredu tudi poznamo približen čas trajanja. Mislim, da vsi cenimo to, da pojemo obrok v miru,
za mizo. Ni mi pa jasno zakaj vsi mislimo, da je pa čisto v redu za dojenčka, da ga peljemo npr. v City park in ga podojimo na klopci v tistem vrvežu, celo trušču.
A dojenček si ne zasluži miru pri obroku?
Pa da ne bo pomote: mislim, da ni lepšega na tem svetu, kot videti mater, ki doji svojega malčka. Ampak, prosim, privoščite mir tudi najmlajšim.

lp,lili

Ne morem, da se ne bi še enkrat oglasila. Pišete o raznih razkazovanjih, urnikih dojenja, miru pri hranjenju…. Naj pojasnim, da moj otrok nima urnika dojenja in da zanj dojenje ni samo hrana, ampak tudi ‘duda’, steklenička in da se edino ob dojenju pomiri. Pa verjetno ni edini.
Razkazovanje??? Osebno dojenja ne čutim kot razkazovane in zato lahko dojim povsod. Sončim pa se ne zgoraj brez, ker takrat pa imam občutek, da se razkazujem (to je moje doživljanje).
Kaj pa so pravzaprav dojke? Ste se kdaj vprašale čemu nam jih je Bog dal?

Pardon k nima veze s cerkvijo ampak tole vam pa moram povedat…sedim v lokalu in za sosednjo mizo precej obilna zenska potegne ven svojo josko, jo drzi v roki se dve minuti in se pogovarja z prijateljem…jst cakam da bo ze prklopla gor svojga otroka, ker je bil pogled na tisto njeno veliko josko in veliko bradavico precej neokusen..no saj ji je potem uspelo nekje najdit tistega otroka in ga koncno dat na svojo se tako zelo naravno josko.
Oprostite ampak…halo?? Ko greste panna plazo se pa nekatere skrivate in delate cele cirkuse, da preoblecete mokre kopalke…mislim. nimam nic proti dojenju kjerkoli, ampak dejte se prosim lepo pokrit. Men ni okusno gledat josk drugih zensk…vem, da se lahko obrnem stran ampak takrat je ze prepozno. Se nikoli sicer nisem nobeni zenski nic rekla, ker se v te stvari ne vtikam in ker vem da ima vsak pravico do svojega razmisljanja in do obnasanja, ki se njemu zdi primerno…ampak se mi zdi, da vecina gleda samo se nase in da zenske, ko dobijo otroka mislijo da se svet vrti samo okrog njih in njihovega otroka.

No pa naj se vsuje plaz kritik na moje razmisljanje. 🙂

Sem si prebrala tole staro temo o dojenju v cerkvi in sem bila malo začudena, da nihče ni izpostavil enega vidika. Za doječo mamico je njena dojka samo vir hrane za otroka, to je jasno. Punce so pisale, da je to vendar naravno, hrana, namenjeno dojenčku … vse okej, ampak to velja samo zanje. Za druge ljudi, vsekakor vsaj za moške, so dojke v vseh življenjskih obdobjih povezane skoraj izključno s spolnostjo. Enemu stricu, ki sedi v isti klopi kot vi, nič ne pomaga, da vi mislite, da je pač dojenček lačen in da gre izključno za hranjenje. On vidi ženske joške in to ga vsaj malo vzburja. Zraven njega pa sedi njegova žena, ki ji je to jasno, in je jezna na vas. Spolnost je ravno tako naravna kot dojenčki, a ni res? Zato se mi zdi pričakovanje, da bo drugim ljudem jasno, da so iste dojke enkrat seksi in enkrat samo hrana, precej naivno. Še eno zgražanje sem zasledila zgoraj, češ da fuj, če kdo pomisli na kaj neprimernega ob doječi materi. Pa jasno, da pomisli. Mamica po porodu ni ravno neko spolno bitje, zato se ji zdi to nepojmljivo. Iste sile evolucije, ki so v njej za ta čas ubile spolno slo, so moškemu dale nagon po širjenju semena v vse, kar se pred njim razgali. Ne mislim grdo, hočem samo reči, da je za vas dojenje = hrana, za gospoda v vaši klopi pri maši pa = gole dojke = seks in naravno je oboje. Zato bi rekla, da dojenje in cerkev ne gresta najbolje skupaj.

Se strinjam s tem.

Glede na to, da se je ta tema spet odprla… po tem, ko sem v tej temi povedala svoje mnenje sem se o tem pogovarjala z možem. Sva se oba nasmejala, ker najini otroci tako zelo grdo in glasno jedo na dojki, da že zato ne bi mogla dojit pri maši, vsaj ne, če bi rada, da kdo pridigo sliši. Moj mož je rekel, da glede na zadnjo pridigo to mogoče niti ne bi bilo tako slabo 😉