Moj sinko bo ta mesec dopolnil eno leto in se še veselo dojiva približno vsaki dve uri.Nameravam počakati, da se bo sam odstavil, pa četudi bo star že 3 leta. Motijo pa me negativni odzivi okolice glede dolgotrajnega dojenja, zato vas prosim, da mi zaupate vaše izkušnje z dojenjem malčka.

Tudi jaz sinka dojim še vedno, bo pa prihodnji teden dopolnil leto in pol – 18 mesecev. Odzivi okolice so sedaj dokaj vzpodbudni, velikokrat sva deležna začudenja ali pa celo pohvale. Do sedaj pa so se mi dogajale poleg pozitivnih tudi negativne stvari. Velikokrat sem slišala očitke, da bo kmalu skakal s pručko za menoj, da sem krava v človeški podobi, da je že dovolj velik, njemu so bile tudi namenjene besede- ali te ni sram, kako pa si že velik….in podobno.
Vse te izjave sem velikokrat preslišala, velikokrat pa sem se tudi odzvala s pojasnili, zakaj se še vedno dojiva in zakaj vse je to dobro, naštela sem jim tudi vse prednosti tega itd. In okolica je počasi utihnila in sama pri sebi razčistila stvari v zvezi z dojenjem malčka.
Želim ti veliko skupnih užitkov še naprej !

pozdravljena … mislim da ni nič narobe, če se še dojita, na dve uri je sicer za enoletnika kar malo pogosto … ampak če obema to ustreza, ni problema …
Moj sine se je sam nehal dojiti pri sedmih mesecih .. še danes ne vem zakaj , sem pa takrat doživela pravi šok ..
Imam pa prijateljico ki je bila absolutno proti dolgotrajnemu dojenju .. pa je na koncu sama dojila 3 leta .. vse skupaj je bilo zanjo že precej neugodno .. saj je mala karnaprej ‘lezla’ k njej v naročje in ji slačila majico in moderček .. tudi kadar smo bili kje zunaj … skratka neugodno … potem sta se nekako pogovorili da se ne bosta več dojili .. je pa mala še vedno zelo čustveno navezana na njene prsi …

pogledov od strani iz okolice se boš morala pa po mojem kar navaditi .. saj pri nas komaj kdaj vidiš mamico ki bi dojila dojenčka .. kaj šele malčka …… kar je seveda zelo žalostno …

mimogrede … ste opazili da na TV (filmi, reklame) ali pa na drugih medijih nikoli ni videti doječih mater … ponavadi otroke hranijo po steklenički … kar je res škoda …
Lep dan vsem …

Draga Martina , tudi midva z mojim Lukcem se dojiva ze dve leti.Na zacetku je bilo to “normalno “, ceprav sem glede dojenja veckrat slisala kaksno pikro.Sedaj pa se je moja okolica sprijaznila, da je meni in mojemu otroku tako vsec, pa nenazadnje se s tem strinja tudi starejsi sin in tudi moj moz.Pravkar smo se vrnili iz morja in tam sem pogosto dojila kar na plazi, pa me ni nic zanimalo, kaj bodo rekli drugi.Saj koncno ne bom prenehala z dojenjem samo zaradi mnenja drugih.Kaj pa je lepse, ali drzati v rokah svojega otrocka ( ki se doji ali ne ) kot flaso alkohola , ali pa tudi kaj drugega?
Mislim, da vsi, ki dojimo tudi drugje, kot samo za domacimi zidovi, pocasi orjemo ledino z prepricanjem , da dolgo in uspesno dojijo samo ciganke.Torej pogum in mislite na svojega otroka, ne pa na druge.Na krave pa bi rekla samo to, da vsi ki to komentirajo pijejo kravje mleko, pa se iz tega nihce ne norcuje.

Lp Mojca

Tudi midva s sinkom se še veselo dojiva, pa bo star 21 mesecev. Doslej zelo negativnih izkušenj nimam, tudi pediatrinja se je sprijaznila s tem, da se bo sin sam odstavil (pri 18 mesecih je nekaj komplicirala, potem je nehala). Včasih me kdo vpraša, ali se bo med odmori hodil iz šole dojit, pa mu rečem, da ni problema, ker je šola samo dve minuti od doma. Skratka, če slišim kakšen tak komentar, je moj odziv zelo odvisen od situacije in človeka: včasih vse skupaj obrnem na šalo; če gre za kakšnega “medicinsko izobraženega” človeka, mu natresem kup strokovnih podatkov in številk (informacij o tem je na internetu ogromno, v glavnem v angleščini), če je primer brezupen, komentar preslišim… Pri nama je tako, da se sin zunaj doma skoraj ne spomni na dojenje, ker nima časa, saj ga vse zelo zanima. Pa tudi če bi se spomnil, se ne bi ozirala na druge, saj je to najina stvar. Če obema ustreza, se kar veselo dojita še naprej, saj je dojenje tudi po otrokovem prvem letu še vedno neprecenljivo dragoceno (imunost, tolažba, hitra malica…).

Srečno!

Moj tretji otrok je star štiri leta in se veselo dojiva, zadnji mesec po trikrat dnevno, včasih ,ko je vznemirjen ali zaspan, pa še večkrat.
Vesela sem, da je tam zunaj toliko samozavestnih mater, ki poslušajo svoj notranji glas in dojijo svoje otroke, kolikor sami hočejo dolgo, ne glede na to, s kakšnimi pripombami se morajo vse spopadati.
Jaz ga dojim praktično kjerkoli, resda, sedaj zunaj pozabi na dojenje, a sem ga še pri dveh letih, povsod, na avtobusu, v restavraciji…..
UNICEF in Svet. zdr. organizacija priporočata dojenje vsaj do končanega drugega leta ali pa še dlje. Svetovno povprečje dolžine dojenja je 2,6 do 4 let.
Otrok do 4. leta potrebuje sesanje za pomiritev. Če je to duda ali steklenička, ljudje čisto lepo gledajo na to, tudi psihologom se to ne zdi nič posebnega, če pa je pri treh letih še dojen je po njihovem čustveno nezrel.
Veliko raziskav je bilo narejenih o prednostih dojenja tudi po drugem letu starosti, tako za mater (preventiva pred rakom na dojki in mat. vratu, osteoporozo….) kot za otroka (najboljša hrana, imunska zaščita, psihološke prednosti).
Idealno bi bilo, da bi se otrok sam odstavil od prsi, to pa je nekje med 2. in 4. letom. Tako je predvidela narava in dejansko so dojeni otroci bolj zdravi, sproščeni, zadovoljni in samostojni, navkljub vsem psihološkim teorijam o pretirani navezanosti,…
Skratka, delate najbolje za svojega otroka in ni to nič narobe ali sprevrženo ali čudno ali nevemkaj še.Nikakor pa se , prosim, ne čutite krive, da delate kaj narobe. Pohvalite same sebe vedno znova, ko se vam malček zvrne v naročje in malo podudka, ter zadovoljno zaspi. Jaz z nobenim od treh otrok nisem imela težav z uspavanjem, ker so se vedno podojili in zaspali. In v tem ne vidim nobenega problema.
Malčki se ponavadi pridejo k mami podojit iz različnih razlogov, če so psihično vznemirjeni, so se udarili, so se ustrašili ali so utrujeni in je naravno, da ga mati podoji, četudi je to na klopci v parku, jaz ne vidim v tem nič slabega ali nerodnega , neprijetnega.Skratka, če mene ne moti, zakaj bi se vznemirjala, če drugi čutijo potrebo po komentiranju.
Srečno, vsem doječim materam in malčkom, za zdravje in zadovoljstvo vseh.
Lepo vas pozdravljam in vesela bom vsake , ki jo srečam kje v parku….
Tisto o tem, kako se nikjer ne vidi doječe matere , pa je res. V naši kulturi so v tem času dojke postale seksualni objekt, vsi pa pozabljajo, da je njihova osnovna naloga dojenje, zato se jim tudi tako reče. Nihče se ne zgraža, če s kioskov gledajo razne bohotne silikonske obline, če pa mati podoji otroka kje na javnem mestu, pa se vsi slabo počutijo.

Pozdrav vsem doječim mamicam!

Z vsem, kar ste napisale se strinjam in podpiram dojenje. Tudi sama imam hčerko, ki bo ta mesec dopolnila prvo leto in se še veselo dojiva. Povsod. V restavracijah, na avtobusu, ali pa kar na sprehodu, ko ni šlo drugače, sva se dojili kar na tržnici!!
S predsodki o dolgotrajnem dojenju sem razčistila že pred porodom, za zgled pa mi je patronažna sestra, ga. Kocuvan, ki je dojila svojo hčerko do dopolnjenega četrtega leta starosti. Upam, da bo tudi nama uspelo.

Veliko lepih trenutkov ob dojenju!

Eva

Mene pa zanima, če bo katera tako prijazna in mi odgovorila, če ste v službah in otroci v vrtcih in dojite le takrat, ko ste doma ali tako dolgo lahko dojijo le ženske, ki ne hodijo v službo?

Jaz delam sicer doma, vendar sina večino dni v tednu izmenično pazijo oboji stari starši. To pomeni, da sva ločena približno od osmih zjutraj do dveh ali treh popoldne. Nikoli mi še ni nobeden od njih rekel, da bi se fantek hotel dojiti ali da bi bil nesrečen, ker se ni mogel. Ponavadi se dojiva zjutraj, preden greva od doma, pogosto popoldne (če se spomni) in zvečer (pa ponoči, seveda). Ob petkih, ko ga ne dam v varstvo, pa se dojiva tudi dopoldne. Če sem “na dosegu roke”, se spomni na dojenje in se včasih hodi crkljat na pet minut, če me pa ni v sobi in je z njim mož, se pa niti ne spomni. Dojke so neverjetno prilagodljive, kar se tiče količine dojenja. Kakšen dan se otrok skoraj nič ne doji, gotovo pa naslednji dan nadomesti. Zato naj te ne skrbi zaradi službene in druge odsotnosti, otroci so izredno fleksibilna bitja in se prilagodijo marsikateri situaciji. Menda smo v glavnem mame tiste, ki se sekiramo zaradi tega, otroci se večinoma sploh ne obremenjujejo s tem.

Pa vam je vedno po godu, kadar se mali hoče dojiti? Ali ni naporno tudi na 5 minut?

Tudi jaz sem svojega sina dojila približno do tretjega leta. Šest mesecev je bil le ob mojem mleku, kasneje pa je bilo dojenje bolj crkljanje – navadno, ko sem prišla iz službe in zvečer pred spanjem. Tudi sama sem bila občasno deležna zbadljivih pripomb, a sem odgovarjala v enakem tonu. Ni mi žal, da sem takrat poslušala notranji glas. Všeč mi je tudi, da so med nami pogumne mamice, ki upajo dojiti tudi v javnosti. Bravo!
LP

Včasih je res neugodno (ni pa naporno), vendar sem ugotovila, da je veliko bolje, če mu pustim, da se kake pol ure hodi dojit na pet minut, saj je potem miren, če mu pa ne pustim, pa se lahko zgodi, da postane čisto histeričen. Ampak to ni tako pogosto, kot je mogoče zgledalo v zgornjem odgovoru. Svetla plat dojenja odtehta še tako zoprno situacijo, sploh če pomislim, da to traja samo par let.

Hvala lepa za toliko vzpodbudnih odgovorov. Svojega sina bom še naprej dojila in sicer vedno, kadar bo padel, se udaril ali prestrašil neznancev in seveda, kadar bo žejen oziroma lačen.Kako pa bi mu lahko odrekla, ko proseče stegne rokice in kliče”mama, mama”, v naslednjem trenutku pa se mi že zariva pod majico.Ne bom dovolila, da bi kakršna koli negativna pripomba ali posmehljiv pogled vplivala na to, da moj fantiček ne bi dobil svojega “vira tolažbe” v tistem trenutku, ko jo najbolj potrebuje.

Služba ni ovira za dojenje. Navadno se matere zelo pohvalijo, če vztrajajo z dojenjem še po prvem letu, da so takšni otroci bolj zdravi in mirnejši. ponavadi jih podojijo zjutraj, preden gredo v službo in potem popoldan, ko pridejo domov. Večinoma se takrat dojijo po želji.
otroci kljub temu, da so dojeni, ločitev dobro prenesejo in ne jokajo, kot je sicer pogosto slišati. Zelo hitro se prilagodijo na novo nastalo situacijo. Pomembno je, da so mame sproščene in ne gojijo prevelikih strahov, češ, da bo hudo, če bo še nadaljevala z dojenjem, da se bo otrok težko ločil od nje. v takšni starosti se otroku kaj težko dopove stvari z besedami, na kar mi odrasli kar preradi pozabljamo. Telesni dotik, dojenje, pa otroku nudi tisti občutek varnosti, ki mu je ne more dati nobena plišasta igračka, duda ali steklenička, čeprav je to površno videno vzgojiteljicam v vrtcih bolj po volji. Upam, da po vrtcih ne svetujejo mamam naj nehajo dojiti pred vstopom v vrtec, češ , da bodo potem težave. Izkušnje mam, ki še dojijo po vstopu v vrtec so ravno nasprotne, torej govorijo v prid dojenja.
Glede vprašanja ali ni naporno dojiti včasih tudi vsakih pet minut, se moram pridružiti mnenju predhodnice, da je dojenje najlažji in najhitrejši ter za otroka najugodnejši način za pomiritev. Včasih je potrebno tudi vsakih pet minut. Vse se začne v glavi. In tudi konča. Pri treh otrocih sem kdaj tudi malo zobe stisnila, ker mi ni bilo vedno po volji, da bi dojila. Mislim, da smo pri dojenčkih še kar tolerantni, kar se gostote podojev tiče, ko pa otrok prestopi eno leto, pa smo kdaj nestrpne in neučakane, ker menimo, da za tako velikega otroka morda ni primerno dojenje vsakih pet minut. Verjamem pa, da je pri večjih otrocih to prej izjema kot pravilo.
Vesela sem, da obstajajo tudi patronažne sestre s tako intenzivno in pozitivno izkušnjo z dojenjem in takšne gotovo veliko prispevajo k opogumljanju mamic.
Srečno vsem materam in vesela sem, da rušite tabuje.

Sama sem mama, tudi dojila sem, zato so mi prijetni obcutki toplote, povezanosti in bližine z malckom znani. Dojenje dojenckov, ki potrebujejo materino mleko zelo podpiram.
Zelo mocno pa dvomim, da otrok pri stirih letih potrebuje dojenje. Prav vsi otroci potrebujejo tolazbo, toplo besedo in narocje, blizino starsev, miren pogovor, crkljanje – ali se ti ne zdi, da bi tudi tvoj otrok namesto dojenja potreboval vse zgoraj nasteto? Tvojega mleka v tej starosti gotovo vec ne potrebuje, potrebuje pa kaj drugega. Kar malo bolno (oprosti, izrazam samo svoje mnenje)se mi zdi da ga v tej starosti uspravas z dojenjem. Res je, otrok je tvoj, ti ga poznas, odlocitev je tvoja, pa vendar – ali ne bi oba ze koncno malo odrasla? Konec koncev ne zivite v izolirnici, hote ali nehote malo pomisli na odzive otrokovih prijateljev.
Toplo besedo, tolazbo, crkljanje bo potreboval se lep cas – do kdaj pa ga bos ti dojila??

Se strinjam! Tudi jaz se bila pripravljena dojiti svojega malčka vsaj do 1 leta ali leta in pol. Zaradi zdravstvenih težav sem morala dojenje pri 11 mesecih prekiniti. Povedati moram, da je bilo to zame huje, kot za sina, pa čeprav se je dojil na pol ure, podnevi in ponoči- ni imel dude. Nikoli, nikoli pa nisem nameravala dojiti dlje, saj menim, da malček (ne dojenček) ne potrebuje več dojenja, ampak kakšno drugo tolažbo- topel objem staršev… Če pa se mama odloči za dojenje otroka, ki je star dve ali več let, naj to dela na samem, ne pa vsem na učeh.

Spomnim se rojstnega dne mojega nečaka. Neka prijateljica od svakinje je imela hčerko staro dve leti in pol. Pogovarjali smo se za mizo, nakar pride punčka, dvigne mamici pulover in se začne dojiti vsem na učeh. Bilo je kar malo narodno, predvsem za moške, pa tudi za ženske, ki tega občutka ne poznajo. Kasneje, ko je punčko prenehala dojiti, mi je zaupala, da je bila njena največja napaka ta, da je pustila tako dolgo dojenjein da je zato pri odstavljanju toliko bolj trpela. Mamica, ki meni, da se bo otrok, ki se tako dolgo doji sam odstavil živi v zmoti, saj menim, da je takih otrok zelo malo. Tisti, ki se odstavijo sami so stari nekje med šest in deset mesecev, pa še to predvsem zato, ker mamici zmanjka mleka.

Jaz sem se vedno, če je bilo le mogoče, umaknila v prostor, kjer ni bilo ljudi, tako da se je otrok v miru najedel. Velikokrat sva se crkljala na dojki, ampak nikoli pa se mi ni zdelo v redu, da otrok visi na tebi do četrtega leta starosti, saj te to tudi izčrpava.

Menim, da se otroci morajo slej ko prej osamosvojiti in menim, da mama, ki tako dolgo doji otroka, pozablja, da njen otrok odrašča in da mora postati sam svoj človek. Bolj kot dojenje je za takega malčka pomembno, da ga naučimo samostojnosti in včasih reševanje težav brez materine tolažbe, saj le ta ne bo vedno pri njem.

To je seveda moje mnenje, ki pa mogoče tudi ni pravilno, zato naj vsaka mamica naredi tako, kot meni, da je za njenega otroka najbolje. LP.

Tudi moja izkušnja je, da dojeni otroci dobro prenašajo ločitev (npr. vstop v vrtec, vrtec v naravi) in bolj malo jokajo ter se hitro prilagodijo novim razmeram. Njihov nastop je bolj samozavesten in morda so tudi bolj odprti. Ne upam sicer posploševati, a skoraj pri vseh otrocih, ki so mi “padli v oko” glede na te lastnosti, sem izvedela, da so bili dolgo dojeni.
LP

Vesna, lepo da si poudarila da je to tvoje mnenje in da naj vsaka mama naredi tako kot misli da je prav, oziroma najbolje zanjo in za njenega otroka !

Mene pa moti nekaj drugega … namreč moti me to, da je nerodno vsem ostalim v družbi, mami, ki doji svojega otroka, se pa zadeva zdi skoraj samoumevna … rada bi čestitala takšnim mamam ! Nisem prepričana če bi bila sama sposobna česa takega .. ravno zaradi stvari ki jih omenjaš ti .. in zaradi odziva okolice … da se razumemo .. mislim da je dojenje tam nekje do drugega leta čisto ok, sprejemljivo tudi za okolico .. ampak da bi dojila 4 letnega otroka … hmmm … Imam sina ki bo star 3 leta … pravzaprav že pravi dečko … si ne predstavljam da bi ga dojila do četrtega leta … pa vendar nimam čisto nič proti mamam, ki svoje malčke dojijo !!

Sploh pa mislim da je cel odnos do dojenja predvsem odziv naše vzgoje in tudi tega kar sem že omenjala v prejšnjem javljanju na to temo …
Namreč če se mlade mamice ne odločajo za dojenje v javnosti .. se skrivajo in zakrivajo .. ostali ljudje tega ne vidijo .. in ko se z dojenjem končno enkrat ‘srečajo’ .. jim je nerodno .. ker tega pač ne poznajo … kar se pa meni zdi čisto nesprejemljivo … dojenjenje je nekaj naravnega in samo pomislite kako lepo je videti .. na travniku telička ki pije mleko pri kravi, žrebička , ki pije mleko pri kobili .. tudi mlade mucke in kužke ki sesajo pri svojih mamah … tako ljubki so in so nam všeč .. ko tako očitno uživajo pri sesanju …
Seveda s tem ne bi rada primerjala živalske mladiče z otroci … bi pa rada poudarila, kako samoumevno se nam zdi,ko se na ta način hranijo živali .. in koliko nas še čaka, da se nam bo samoumevno zdelo .. da se tako hranijo tudi naši malčki.

Mogoče sem malo zašla iz konteksta vprašanja, ampak mislim, da je dejansko pri nas odnos do dojenja šele v fazi ko smo ugotovili da dojenje JA, je zdravo za otroka in za mamo, vendar pa se ne preveč hvalit s tem koliko, kako pogosto in do kdaj dojimo svoje otroke …
Kot smo lahko prebrali na temle forumu, pa se že kažejo ‘izjeme’ .. ki so zelo pozitivne, pohvalne in bodo vzpodbuda za mišljenje in dejanja naših otrok …

Lep dan vsem !

Mene pa zelo moti tudi to, da nihče ne trzne, če vidi tri ali štiri leta starega otroka z dudo ali stekleničko. Vsem se to zdi čisto v redu in pozitivno, če pa kakšna mama omeni, da doji svojega tri ali več let starega otroka, je pa vse narobe, sklicujejo se na psihologe in druge strokovnjake, da je z otrokom gotovo nekaj hudo narobe, pa z mamo tudi. Se mi pa že zdi bolje, da je otrok navezan na mamo kot pa na stekleničko. Poznam kar nekaj korenjakov, ki se pri tej starosti še dojijo, pa so presneto samostojni in neodvisni.
Pa še ena pripomba: svetovno povprečje trajanja dojenja je ŠTIRI leta! Po tej logiki se nekateri otroci dojijo krepko dlje, če pomislimo, da to povprečje oblikuje tudi veliko mam, ki nehajo dojiti po nekaj mesecih.

Vsem želim lep dan!

Draga Tinka!

Mislim, da se strinjam s tabo. Bolje je, da otroka v nedogled dojiš kot da ima dudo in flašo. Po drugi strani pa menim, da pri 3 ali 4 letih tudi fleše in dude ne potrebuje več. Ne vem, meni enostavno ni ratalo, da bi toliko časa dojila. Res pa je, da nisem imela priložnosti to doživeti. Kot sem že prej napisala, sem bila čisto drug člove, kot sedaj, ko ne dojim več. Bila sem veliko bolj čustvena in naveza z otrokom je bila drugačna. Drugače sem gledala na dojenje in če sem dala občutek, da v javnosti nisem dojila, vam moram povedati, da sem. Samo raje sem na samem, kjer sem se posvetila samo otroku.

Ne predstavljam pa si, (mogoče zato, ker ne dojim več), da bi sina, ki je star dve leti (že pravi fant) še dojila. Res pa je, da že več kot eno leto ne dojim več, pa se moj fantek od časa do časa še vedno rad malo stisne k mojim dojkam – “malo se heca in govori po otročje”.

Se opravičujem, če sem vam dala misliti, da je z mamo, ki toliko časa doji nekaj hudo narobe. Je pa res, da če nisi starš gledaš na te stvari drugače in nekateri tudi ne razumejo, da je dojenje za mamico in otroka tako pomembno. Zato menim, da se je bolje kdaj tudi umakniti na samo.

LP in veliko sreče z malčki!