Trenutno sem sicer še noseča, vendar me zanima Vaše mnenje glede te teme.
Zaradi določenih osebnih razlogov sem se odločila za vegansko prehrano (kljub neodobravanju večine znancev) in moram priznati, da se je moje počutje izboljšalo za 100%. Pa saj to ni važno.
Otroku bom – ko bo čas mlečne izdelke in meso pripravljala, zanima pa me, če je dojenje otroka ob moji prehrani škodljivo (kot mi pravi moja zdravnica) – da mu bodo primanjkovale snovi za razvoj.
Hvala za Vaš trud in odgovror!

Draga Ema,
žal se ljudje, ki se odločijo za drugačno vrsto prehrane zelo hitro srečajo s predsodki okolice, obsodbami in neargumentiranimi mnenji, kaj bi bilo za nas dobro in kaj za našega otroka, če počnemo nekaj malce drugače, kakor ostali. Odrasli ljudje se odločajo za različne vrste prehranjevanja iz različnih razlogov. Nekateri izberejo vegetarijanski način prehrane iz zdravstvenih razlogov, drugi iz etičnih ali verskih. Poznamo več vrst vegetarijanskega prehranjevanja. Veganski način je tisti, kjer ljudje uživajo izrecno samo živila rastlinskega izvora in ne uživajo jajc, mleka in rib ter hrane, ki vsebuje živalske dodatke (npr. želatino, narejeno iz živalskih delov). Laktoovovegetarijanski način prehrane vsebuje tudi jajca in mleko.

Kadar se družina prehranjuje lakto-ovo-vegetarijansko, potem ni potrebno dodajati nobenih posebnih dodatkov dojenčku, ki ima tudi tak način prehrane. Kadar pa se družina prehranjuje izrecno samo vegansko, pa je zelo pomembno, da je materina in otrokova prehrana skrbno sestavljena in premišljena. Meso je potrebno nadomeščati z beljakovinami rastlinskega izvora (soja, tofu, lešniki in semena), posebno je potrebno paziti na zadosten vnos določenih vitaminov in mineralov: vitamina B12, kalcija in železa.

Res je, da v času nosečnosti ni priporočljiva stroga veganska prehrana (popolnoma brez mesa, jajc, mleka in mlečnih izdelkov ter rib). Nosečnice, ki so se že pred nosečnostjo prehranjevale strogo vegansko in se tako prehranjujejo tudi med nosečnostjo, morate poskrbeti za nadomeščanje vitamina B12, železa, kalcija in folne kisline. Pomembno je, da med nosečnostjo uživate kolikor se da zdravo prehrano, še posebej pozorne bodite na hrano, bogato s kalcijem, beljakovinami, železom in folno kislino. Hrane uživajte toliko, kolikor čutite potrebe po njej, poskrbite pa tudi za zadosten vnos tekočine v telo.

Torej, na kratko: če noseča ali doječa mati poskrbi za pravilno in uravnoteženo vegansko prehrano in pravilno nadomešča manjkajoče minerale in vitamine, ta dojenemu otroku prav zagotovo ne škodi.

Spoštovani!

Sama sem bila večkrat nagnjena k vegetarijanstvu, včasih, po par let, sem se tako tudi prehranjevala, dokler nisem podlegla pritisku okolja (npr. mami). No, zdaj pa imam 5 mesečnega fantka, ki ima neko alergijo, pa zdravnica ne more ugotoviti za kaj gre, zato mi je svetovala še naprej izkjučno dojenje, prepovedala pa vnos piščančjega mesa, jajc in mleka (tudi soje). Do sedaj vse v redu, vendar pa mi ni povedala, kako naj se prehranjujem, da bom dobila dovolj vseh vitaminov, ki jih rabi moj otrok – in jaz (in kako naj se potem, ko bo začel sam jesti, prehranjuje on?). Zdaj namreč jem vsak dan isto – kruh z marmelado in črno kavo, mineštro s fižolom, ali npr. krompir, riž, testenine, žitni piškoti. Pojma nimam, s čim naj nadomestim potrebo po vitaminih oz. beljakovinah, ki se skrivajo v mesu, mleku, jajcih in soji. Sicer bi lahko jedla ostalo meso, vendar ostalega pa ne maram. Po internetu brskam za kakšnimi nasveti – npr. namesto mesa pojej toliko in toliko tega … pa nikjer nič ne najdem. Bi mi lahko kdo kako svetoval?

Pozdravljena, predlagam ti, da si v knjižnici sposodiš kakšno knjigo o makrobiotiki, tam se bo našlo veliko receptov in idej ter razlag kako do popolnega prehranjevanja…

za začetk si lahko prebereš naslednji članek
akrobiotika
Makrobiotika oziroma veležitje je nauk o podaljševanju življenja.

Temelji na samospoznavanju in dojemanju človekove povezanosti z življenjskim okoljem in tega, kako na človekovo bitje in življenje vplivajo hrana in njegove življenjske navade. S tem, ko vsak posameznik izbira, kaj je, in privzema sebi lastne življenjske navade, okolje odločilno vpliva na njegovo bit in zdravje, zato se v makrobiotiki poudarja pomen zdrave prehrane in življenjskih navad.

“Vse v vesolju deluje po načelu stalne napetosti in medsebojnega delovanja dveh nasprotujočih se sil yanga in yina.”
Georges Ohsawa

V devetnajstem stoletju je Sagen Išizuka, vojaški zdravnik, postavil temelje o prehrani in zdravilstvu, ki je temeljila na izročilu Daljnega vzhoda o prehranjevanju. Njegovo zdravljenje temelji na petih osnovnih načelih:

* hrana je temelj zdravega in srečnega življenja
* osnovni kemični prvini v hrani sta natrij in kalij, ki se medsebojno dopolnjujeta in si nasprotujeta; odločilno vplivata na krepčilno-svežilno kakovost hrane.
* žito je glavno človekovo živilo
* hrana naj ne bo osiromašena (rafinirana), temveč celostna in naravna
* uživa naj se hrana iz okoliških krajev in vsaka v svojem letnem času.

Priporočila:
Priporočljivo je redno hranjenje poljubnih količin, vendar naj bodo ti dnevni obroki znotraj predlaganih smernic. Hrano se temeljito prežveči in se je ne je tri ure pred spanjem. Hrano se pravilno toplotno obdela in se jo zaužije z ljubeznijo.

Vsakodnevna prehrana:

* 50% do 60% polnovrednega žita v zrnju (pšenica, rjavi riž, prosena kaša, oves, rž, koruza, ječmen, pira, ajdova kaša itd.) Pripravlja naj se kuhano ali na druge načine, vendar naj se večina obrokov sestoji iz polnovrednega žita v zrnju.
* 5% do 10% juhe, pripravljene z zelenjavo, algami (vakama, komba), stročnicami. Začini naj se s kuhalnimi začimbami (miso, soja, tamarij) in z morsko soljo.
* 20% do 30% zelenjave, po možnosti naravno pridelane, prilagojene letnemu času. Zelenjava za dnevno rabo je zelena listnata zelenjava (zelje, ohrovt, por, gorjušica, peteršilj, vodna kreša, bučke, brokoli, buče, cvetača, čebula, repa itd.). Zelenjava se pripravlja na različne načine: pari, kuha, duši, praži.
* 5% do 10% stročnic in morskih alg (stročnice: azuki, čičerika, rjava leča, tofu, tempeh, alge: norja, vakama, komba, hizika, arama). Alge se pripravljajo na različne načine: kuhajo se s stročnicami ali z zelenjavo, v juhah ali kot prikuha, začinjajo z zmerno količino šoja (tamarija, morske soli, umeboše itd.
* Pijača, ki je priporočljiva vsakodnevno je bančaj, zvarek iz praženega rjavega riža in zvarek iz praženega ječmena.
* Začimbe za kuhanje izboljšujejo vonj in okus, dodajajo se v zmernih količinah. Kuhalne začimbe za vsakodnevno rabo so neosiromašena morska sol, ki vsebuje ravnovesje rudnin, miso, naravni šojo in tamari. Olje za kuhanje naj bo le rastlinsko (nerafinirano sezamovo olje in surovo koruzno olje)
* Namizne začimbe omogočajo raznovrstnost okusa in zadostijo željam posameznika. Priporočajo se gomašijo, marelica umeboša, zelenjavna začimba teka, praženi kosmiči alge norje, umebošni kis itd.
* Kvašenci (fermentirana živila), pripravljeni iz prvovrstnih sestavin, se v malih količinah uživajo skupaj z dnevnimi obroki. Priporočajo se razni kvašenci, recimo kislo zelje, kisla repa ter s šojem, z misom in umebošo pripravljeni kvašenci.

Majeta3, pozdravljeni!

Vaš 5m fantek ima alergijo, ne morete ugotoviti kakšno, zato ste dobili navodila o strogi dijeti. Skrbi vas za vnos snovi v svoje telo.

Poglejva naprej glede alergije – največ alergij pri dojenčkih je zaradi kravjega mleka (bodisi prilagojenega bodisi mleka in mlečnih izdelkov v prehrani matere), zato je to prva hrana, ki jo izločimo. Ali ima vaš fantek še kaj simptomov? Po čem se kaže alergija (blato, koža, jok, polivanje, kaj drugega)?

Mamice, ki želijo same preveriti, ali je problem v kravjem mleku, bodo za 2-3 teden izločile s svojega jedilnike vse kravje mleko, tudi kozje in ovčje, tudi izdelke, in opazovale, ali simptomi pri otroku začnejo jenjati.

So še drugi alergeni povzročitelji, visoko na seznamu so na primer svinjina (predvsem zaradi pridelave mesa z veliko vsebnostjo antibiotikov in hormonov), razna barvila, konzervansi, pesticidi in podobno. Potem je precej visoko tudi gluten, pa še nekatera druga. Koristno branje…
Prehrana doječe matere – članek:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=11&i=256064&t=255977
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4125970 (krajše o možni težavni hrani)
Alergije v družini in dojenje (članek, angleški):
http://www.llli.org/llleaderweb/LV/LVAugSep97p75.html
Alergije in prehrana alergičnega otroka:
http://med.over.net/klinicne_stroke/porodnistvo/knjiga_alergije/index.php (knjiga Karmen Mlinar)
http://med.over.net/klinicne_stroke/porodnistvo/knjiga_alergije/recepti.php#1 (prvi recepti brez alergenov)

Domenevam, da bi vam zdravnica utegnila odsvetovati piščanca zaradi farmskega gojenja mesa s hormoni, antibiotiki,… podobno kot pri svinjini torej. Če bi dobili domače meso bio pridelave od perutnine, ki se pase zunaj in ni hranjena z zdravili in problematičnimi snovmi, morda ne bi bilo težav. Podobno je lahko tudi z jajci.

Podobno je z jajci. Sojo bi vam odsvtovala, kajti s sojo vnašate v svoje telo ogromno estrogenov. Soja je izjemno slab nadomestek beljakovin. Nekateri menijo, da ženske in vsekakor tudi otroci, ne bi smeli uživati soje, ker je učinek podoben, kot če bi vzele ali če bi otrokom dajale kontracepcijske tablete. Če imate druge možnosti, uživajte raje kaj drugega.

Pri jajcih in mleku se pogosto pojavlja kombinirana alegija. Ali so vam ponudili testiranje? Ne vem sicer, kakšna je verjetnost v tej starosti, da so testi lažno negativni, to se pozanimajte. Vprašajte še na forumu Pediatrija.
Ugotavljanje alergij – načini testiranja:
http://med.over.net/forum5/read.php?46,1574285,1574295#msg-1574295 (kožni testi)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4625792,4625792 (bioresonanca)

“jem vsak dan isto – kruh z marmelado in črno kavo, mineštro s fižolom, ali npr. krompir, riž, testenine, žitni piškoti.”
*** V vaši prehrani je zelo malo sveže vitaminske hrane. Jeste pretežno škrob, procesirane ogljikove hidrate in kuhano hrano. To za vaše zdravje ni dobro in je nevarno, da vam pade imunski sistem, kar verjetno veste, če ne ne bi spraševali, kajne. Nisem prehranska strokovnjakinja, to tudi veste. Dajem le predlog, presodite sami:
– najprej povsem izločite kravje mleko in izdelke, če bo učinek vredu in se simptomi ne bodo pojavljali, počasi vključite morda bio piščanca
– če bo to vredu, nekaj dni počakate, vsaj 3-4, nato pa dodate počasi še kakšno domače jajce

Vitamine pa vsekakor vključite, s sezonsko, če se le da neškropljeno zelenjavo in sadjem! Ta hrana redko povzroča alergije in v nasprotju s splošnim prepričanjem praviloma ni krivec za težave pri dojenčkih. So seveda tudi otroci, ki so alergični na kakšen sadež, a to so bolj izjeme. Zato počasi uvajajte, če doslej niste nič, vsaj 3-4 dni kakšen sadež, npr. pojejte jabolko, hruško, grozdje, nato solatni krožnik, avokado, papriko, paradižnik,…

Zahvaljujem se tudi za izčrpen prispevek o makrobiotski prehrani. Nisem dobro seznanjena s tem načinom, vem za pričevanja ljudi, ki so tudi s to prehrano pozdravili mnoge težave in hude bolezni. Upam pa, da ne zamerite mojega pomisleka, da je na makrobiotskem jedilniku precej kuhane hrane in premalo naravne, toplotno neobdelane hrane z največjo vsebnostjo vitaminov in mineralov ter encimov, ki so izjemno pomembni pri prebavi… Se seveda pustim podučiti, če se motim.

Draga Marjeta3,
jaz sem imela podobne težave – pri mesecu in pol je naš malček začel dobijati izpuščaje, najprej po ličkih, nato po rokicah, nogicah in trupu… Pri 4 mesecih je bil na testiranju na alergološki kliniki, kjer se ni pokazala nobena alergija menda zato, ker je pri tako majhnih otrocih imunski sistem nezrel in so rezultati lažno negativni. Ker je bil malček izključno dojen (8 mesecev) sem bila na dieti. Najprej sem po nasvetu pediatrinje popolnoma izključila vse mlečne izdelke, jajca in sojo (vse to prisotno v živilih tudi v sledeh). Ker mi izvidi niso olajšali problema (upala sem, da se bo končno ugotovilo kaj je problem in bo potem vse lažje) sem se sama lotila zeloooo, zeloooo stroge diete in dan za dnem ugotavljala kaj vse povzroča težave mojemu sončku. Ne bom trdila, da je to prava pot, le podala bom svoje izkušnje…
Lotila sem se tako, da sem nekaj dni jedla le kuhan riž in zeleno solato, nato sem pa postopno dodajal druga živila. Ugotovila sem, da je bilo stanje precej slabše, ko sem jedla kruh (!), zato smo se potem matrali s peko in kombinacijo raznoraznih mok, nisem uživala nobenega mesa razen kunčjega (v poštev pride še kozliček in jagnjetina, oz meso, ki ni v množični pridelali, po možnosti domače rejenih živali; piščančje in puranje meso so nam odsvetovali, ker bi lahko prišlo do kakšne navzkrižne reakcije zaradi alergije na jajca). Mleka sem uživala žitna (danes je na tržišču mogoče dobiti vse sorte), smetano ovseno, brez jajc preživeti je pa mali problem… Jedla sem sveže sadje in zelenjavo, razen jagod, paradižnika, malancan, paprik in krompirja (razhudniki). Na začetku je težko, zdi se da ni kaj jesti, a potem ugotoviš, da sploh ni tako hudo. Ko je malček začel jesti gosto hrano se je hranil enako kot jaz v času dojenja. Z njegovimi alergijami je bilo v enem obdobju tako hudo, da je pri starosti 16 do skoraj 20 mesecev jedel zgolj 5 živil – proseno kašo, kunčje meso, korenje, bučke in grozdje.
Danes je star skoraj 4 leta, je normalno razvit, celo nekoliko višje rasti, še zdaleč ne podhranjen ali shiran. Alergije nas še vedno pestijo; še vedno ne sme živalskega mleka, jajc, oreškov in tudi s sojo smo bolj na “vi” razen tu-pa-tam kakšnega jogurta ali pudinga. Do pred kratkim smo vso hrano kupili v bio/eko trgovinah, vse testenine jemo polnovredne, vse je moralo biti brez kakršnihkoli aditivov (stabilizatorji, umetna barvila, arome, konzervansi…). Zdaj pa že malo “pogoljufamo” in popije kak sok, ki ima kak dodatek, poje kunčje hrenovke z dvema e-jema…. In, hvala bogu, je vse o.k.
Veliko receptov in idej sem dobila na raznoraznih “makrobiotičnih potralih”(by the way-makrobiotični način prehrane vključuje tudi sveže sadje in zelenjavo), v knjigah Jadranke Boban-Pejić (hrvaščina), lahko se obrneš tudI na dietetičarko Pediatrične klinike, nekje na internetu sem dobila tudi recepte za alergike od Karmen Mlinar, veliko stvari sem morala pogruntati sama – za vsak rojstni dan sem mu spekla torto! Pri nas so navadne palačinke čisto nepopularna reč, a tiste moje “brez vsega” gredo tudi zapriseženim uživalcem mleka in jajc zelo v slast!
Vse se da, le navaditi se je treba.