Junija bo sine dopolnil tri leta, menstruacijo sem dobila 31 decembra 2001, torej po dveh dobrih letih po porodu. Še vedno ga dojim, prvo deklico(ima zdaj 14 let) pa sem dojila 1 mesec, nakar sem obupala oziroma popustila pritiskom češ da je lačna.Naj povem,da pri meni je šlo za to , da mi pri prvem otroku preprosto ni bilo do dojenja, kar opažam kaj v precejšnih primerih prvorojencev. Ne vem kaj temu botruje, a tako je.
Sedaj se mi dojenje ne zdi nobena posebna žrtev ali ne vem kakšno herojstvo, poč z otrokom sva oba zadovoljna, zato bova končala ko bova zato pripravljena.
Edini pomislek bi morda lahko navedla pa še za to imam opravičilo.Namreč zobni
karies, saj vemo, da če je dojka tudi za nadomestilo dude potem lahko nastane problem (dojenje ponoči). Seveda je to še vedno bolje kot sladki čaji, ali sokovi, a če je sestava zob slaba se moramo soočati tudi s kariesom v zgodnjem času.

Nikakor pa ne bi rekla, da so otroci isto bolni pa, če so dojeni ali ne. No, vsaj pri nas smo v prvem primeru prebolevali bronhitise do tretjega leta, v drugo pa hodimo k zdravniku samo na redne preglede.Seveda pa ne moremo pričakovati, da bo zaradi dojenja pri vsakem otroku enako .

Pa lepo materinstvo